"Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je ugotovila, da so stroški, ki jih bo moral vlagatelj nositi v primeru pristopa k določeni shemi ali drugi rešitvi, lahko precej višji od tistih, ki jih za podobne, a bolj varne rešitve zagotavljajo borznoposredniške družbe in banke, ki imajo dovoljenje ATVP-ja za opravljanje investicijskih storitev in poslov," so opozoril v agenciji.

Nekatere sheme namreč posebej zaračunavajo stroške, kot so izplačilo dividend, glasovanje na skupščini, prenehanje sodelovanja in druga posamezna ravnanja. Ob njih bodo morali vlagatelji plačati stroške prenosa vrednostnih papirjev z registrskih na fiduciarni račun, v primeru prodaje pa še stroške prenosa s fiduciarnega na trgovalni račun in trgovalno provizijo, pri čemer bodo morali poravnati tudi stroške, ki jih bodo s tem imeli ponudniki, ki so člani KDD-ja.

Zato ATVP vlagatelje opozarja, naj se pred vstopom v takšno shemo prepričajo o pogojih sodelovanja in o vseh stroških, ter jim predlaga, da se pri prenosu registrskih računov povežejo z borznoposredniško družbo ali banko, ki ima dovoljenje ATVP-ja. To so Abanka, Alta Invest, Sparkasse, Sberbank, DBS, GBD, Addiko, Ilirika, NLB, NKBM, Perspektiva, KBS, SKB in Unicredit, Triglav skladi, NLB skladi in KD skladi.

6 od 10 ponudnikov potrošnikom zaračunavajo višje stroške
Medtem pa so v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pripravili osnovne napotke za potrošnike in primerjali stroške med ponudniki trgovalnih računov ter brezplačno objavili vse informacije v povezavi s tem prenosom in ugotovitve primerjalnih ocenjevanj.

Ugotovili so, da šest od desetih ponudnikov trgovalnih računov ne sledi omejitvam, ki jih določa zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ampak potrošnikom zaračunava višje stroške. Ponudniki previsoke stroške zaračunavajo v obliki nadomestil, ki v zakonu niso izrecno navedena, zato za ta nadomestila po prepričanju ponudnikov ne veljajo zakonske omejitve, so navedli v ZPS-ju.

Zato so na državni zbor naslovili pobudo, naj z vložitvijo predloga za avtentično razlago zakona zahteva, da se 4. odstavek 48. člena zakona - da letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu fizične osebe ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti papirjev na računu ter da ponudniki trgovalnih računov ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa, razen določenih s tarifo KDD-ja - tolmači tako, da bodo potrošniki dejansko zaščiteni pred previsokimi stroški.