Na agenciji namreč menijo, da je avtentična razlaga, ki jo je v začetku maja sprejel DZ, neustavna, saj ne razlaga nejasnih določb zakona, ampak spreminja določbe, to pa presega institut avtentične razlage.

Zatrjujejo, da določbe zakona o prevzemih, ki je bil sprejet avgusta leta 2006, nikoli niso bile sporne oziroma so bile jasne in nedvoumne do trenutka, ko je ATVP zaradi kršenja prevzemne zakonodaje uvedel postopke v nadzornih družbah.

Potreba po avtentični razlagi se je pojavila po tem, ko je ATVP odvzel glasovalne pravice državnim lastnikom Petrola in Abanke
Predlog za sprejetje avtentične razlage so v parlamentarni postopek vložili poslanci Dušan Kumer (SD), Borut Sajovic (LDS), Joško Godec (DeSUS) in Franco Juri (Zares). Zakon o prevzemih dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred njegovo uveljavitvijo presegale prevzemni prag, ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primerih, da svojega deleža ne povečajo. Vendar so nekateri državni lastniki to storili, zato jim je ATVP odvzel glasovalne pravice v Abanki in Petrolu (vrhovno sodišče je to odločbo ATVP-ja odpravilo).

Avtentična razlaga zakona pa pravi, da če lastnik delež poveča nad dejansko stanje, velja prehodni prevzemni prag, ki je enak najnižjemu deležu glasovalnih pravic, ki so ga lastniki imeli od dneva uveljavitve zakona o prevzemih dalje. Dokler te osebe ne presežejo prehodnega prevzemnega praga, jim ni treba dati prevzemne ponudbe.

"Avtentična razlaga je potrebna le, ko zakon povzroča pravno negotovost"
Agencija je sprejetju avtentične razlage ves čas nasprotovala. Menijo namreč, da so zakonske določbe jasne, uporaba instituta avtentične razlage pa je primerna le takrat, ko zakonska določba ni dovolj jasna in povzroča pravno negotovost med njenimi uporabniki.

Prav na avtentično razlago zakona o prevzemih pa se je pretekli teden sklicevalo vrhovno sodišče, ki je državnim lastnikom Petrola vrnilo glasovalne pravice, ki jim jih je ATVP odvzel.