Vsa gospodarska rast v obdobju 2004-2008 je bila kupljena s krediti. In danes plačujemo to zgodbo.
Golob je ob tem poudaril, da je Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države lani uspelo izboljšati poslovanje državnih podjetij, in spomnil, da AUKN svoje odločitve sproti objavlja in so tako na voljo ne le vladi, ampak tudi vlagateljem in javnosti, pri čemer je opozoril, da agencija sploh "nima podpore pri razčiščevanju nepravilnosti poslovanja državnih družb".
Član sveta AUKN-ja Otmar Zorn je ob tem dodal, da so si prizadevali predvsem za to, da bi nadzorne svete očistili politikov, državnih uradnikov, tistih v navzkrižju interesov in tistih ljudi, ki niso strokovni.
Iz letnega poročila AUKN-ja za leto 2011 izhaja, da so družbe, v katerih ima država lastniški delež, lani kljub skupni izgubi izboljšale čisto dobičkonosnost kapitala. Dobičkonosnost kapitala 76 družb, ki jih upravlja AUKN, je lani znašala 0,23 odstotka, potem ko je bil leto prej ta kazalnik pri -2,86 odstotka.
Premoženje družb se je lani povečalo za 2,5 odstotka, na 8,84 milijarde evrov. Čisti prihodki od prodaje so se zvišali za 12,8 odstotka, na 10,49 milijarde evrov, medtem ko se je čista izguba zmanjšala na tretjino tiste iz leta 2010 - s 396 milijonov evrov na 136 milijonov evrov. Država je lani od lastniških deležev v družbah prejela za 33,79 milijona evrov dividend.
Težave iz obdobja 2004-2008
Sicer se je Golob danes dotaknil situacije v posameznih velikih podjetjih, v katerih ima država lastniški delež. Precej kritičen je bil do stanja v finančnem sektorju, katerega situacija po njegovih besedah izhaja iz obdobja 2004-2008. Do takrat je bila namreč Slovenija "ena izmed vzornih evropskih držav z vidika makroekonomske stabilnosti". Po letu 2004 pa se je obseg bančnih posojil eksplozivno povečeval, po 27 odstotkov na leto. Občutno počasneje so rasli depoziti, s čimer se je razmerje med posojili in depoziti občutno zvišalo.
"Mi smo v štirih letih prek bančnega sektorja zapravili finančno stabilnost države," je dejal. "Vsa gospodarska rast v obdobju 2004-2008 je bila kupljena s krediti. In danes plačujemo to zgodbo," je poudaril. Pri tem delovanju je bil sicer NLB ena izmed konservativnejših, v samem bančnem sektorju pa je zatajil tudi regulator, ki bi takšno delovanje moral omejiti.
Ker so banke v državni lasti, je tveganje manjše
Med vsemi zahodnoevropskimi državami je slovenski bančni sektor drugi najmanj kapitaliziran, je še opozoril Golob. "Edini razlog, da smo mi lahko živeli s tako nizkim obsegom kapitala, je to, da sta obe največji sistemski banki v državni lasti. Zaradi tega kreditne agencije ocenjujejo, da so te banke varnejše, saj imajo za sabo državo."
V trenutku, ko bo država spustila iz rok prevladujočo vlogo v teh bankah, se bo zato po mnenju Goloba zahtevan obseg temeljnega kapitala dvignil na od 10 do 12 odstotkov, tisti, ki bo banko prevzel, pa bo lahko to dosegel na dva načina: s povečevanjem kapitala ali pa z zmanjševanjem obsega tvegane aktive, torej posojil. Golob zato pravi, da bi to državo moralo še kako skrbeti.
"Holding je lahko zelo uspešen"
Golob je komentiral tudi oblikovanje holdinga za upravljanje državnega premoženja. "Holding je lahko zelo uspešen," je dejal in dodal, da je nujno institucionalni okvir napolniti z vsebino. "Za pripravo takega zakona bi potrebovali krepko več kot nekaj tednov." Posvaril je, da je treba zadeve v povezavi s tem natančno premisliti.
Vsa gospodarska rast v obdobju 2004-2008 je bila kupljena s krediti. In danes plačujemo to zgodbo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje