Agencija za varstvo konkurence (AVK) je presojala domnevno zlorabo položaja Telekoma Slovenije na dveh medoperaterskih telekomunikacijskih trgih, na katerih daje alternativnim operaterjem dostop do svojega omrežja, ki je potreben za zagotavljanje širokopasovnih storitev končnim uporabnikom na fiksni lokaciji.

AVK je kršitve ugotovil pri petih od očitanih 15 dejanj, glede 10 očitkov pa je nadaljnji postopek ustavil zaradi preskopih dokazov ali manjšega učinka teh dejanj.

Dostop do uporabe Telekomovega omrežja alternativnim operaterjem je sicer mogoč na dva načina, in sicer z najemom fizičnih omrežnih elementov za ustvarjanje lastnega bitnega toka in z možnostjo uporabe bitnega toka podjetja Telekom Slovenije za zagotavljanje lastnih maloprodajnih storitev alternativnih operaterjev.

Edini ponudnik teh veleprodajnih storitev je Telekom Slovenije, ki pa je s storitvami Siol tudi sam dejaven na maloprodajnem trgu širokopasovnih storitev na fiksni lokaciji. Alternativnim operaterjem kljub temu ne sme zagotavljati dostopa po slabših pogojih.

Dokazni postopek je po navedbah AVK-ja pokazal, da je Telekom od leta 2005 z različnimi posameznimi ravnanji alternativnim operaterjem, ki so na maloprodajni trg vstopali prek uporabe ene ali obeh veleprodajnih storitev, zviševal vstopne stroške in tveganje, kar jih je v primerjavi z državnim operaterjem postavljalo v slabši položaj.

"S svojim ravnanjem formalno sicer ni kršil obveznosti iz regulatornih odločb, vendar pa je podjetju Telekom Slovenije izkoriščanje regulatornih pomanjkljivosti za slabljenje konkurentov prav zaradi nujnosti dostopa do njegove infrastrukture prepovedano," opozarjajo na AVK-ju.

Telekom ščitil Siol
Glede konkretnih kršitev na AVK-ju med drugim pojasnjujejo, da je Telekom v letu 2005 zavračal dostop do naprav, ki so bile v lasti hčerinske družbe Siol. Naprave so hčerinski družbi prodali z namenom, da dobi skupina Telekom Slovenije "najprimernejšo organiziranost za tržni boj s potencialno konkurenco na trgu širokopasovnih storitev".

Operaterji, ki so se odločili za uporabo fizične omrežne infrastrukture, so se tudi soočili z odlaganjem rokov za izgradnjo kolokacij zaradi formalnosti, kot je plačilo avansa, in z vzpostavitvami kolokacij v skrajnem roku, določenem z regulacijo, kar je v praksi večinoma pomenilo vsaj osem mesecev.

Obenem do regulatorne odločbe iz leta 2007 alternativnim operaterjem o svojem omrežju podjetje ni dajalo določenih splošnih informacij, s pomočjo katerih bi operaterji lažje dostopali do omrežja. Določalo jim je tudi tip kolokacije - vse kolokacije družbe Siol so bile tipa C, operaterji pa so tip C dobili le, če A in B nista bila mogoča.

V letu 2011 so za zagotavljanje medoperaterskih storitev operaterji povpraševali po razvezavi krajevne zanke, kar pa je Telekom Slovenije zavrnil in je dostop zavračal vsaj do leta 2014. Zaradi tega je bil alternativnim operaterjem omejen dostop do medoperaterskega trga, še navajajo v AVK-ju.

Telekom se lahko pritoži
Odločba in sklep še nista pravnomočna, saj imajo tako Telekom kot stranski udeleženci - Amis, Tušmobil in T-2 - možnost sprožitve upravnega spora v 30 dneh od vročitve odločbe in sklepa.