Avstrija ima jasno izdelano strategijo gradnje železniškega omrežja, ki se navezuje na najpomembnejše železniške koridorje v Evropi. Zdaj se gradi južni Koridor med Dunajem in Celovcem, ki se bo povezal s Slovenijo in Italijo.

"Naš cilj je dograditi progo do Slovenije, v prihodnjih letih bo urejena postaja v Ledincah, posodobili bomo karavanški predor od Podrožce do Jesenic. Ponudili bomo tudi nove vlake za Luko Koper, nekateri bodo vozili skozi Beljak do Kopra, a tudi do Trsta," pove Christoph Posch tiskovni predstavnik Avstrijskih železnic

Obmejni občini zaradi priključka doživeli razcvet
Severni sosedje so seveda zainteresirani, da bi svoje železniške povezave posodobila tudi Slovenija, predvsem ko gre za baltsko-jadranski koridor. Pa tudi za manjše mednarodne povezave, denimo Holmec Pliberk, ki pa so še kako pomembne z vidika gospodarstva in razvoja periferije. A težava ni na avstrijski, temveč na slovenski strani. "Mi bomo pripravili vse do državne meje, potem pa so na vrsti železnice v Sloveniji," je dejal Stefan Visotschnig, župan občine Pliberk

Obmejni občini Pliberk in Šmihel z nekaj tisoč prebivalci zaradi priključka na avstrijski avtocestni in železniški križ doživljata pravi gospodarski razcvet s prihodom novih podjetij, ki so ustvarila več kot 2000 delovnih mest. Tja se dnevno, žal ne po železnici, vozijo tudi številni Slovenci.

Devet ur čakanja na naslednji vlak
Avstrijci so izdelali tudi študijo, ki kaže, da bi bila povezava med avstrijsko in slovensko Koroško gospodarsko zelo zanimiva, saj sta Koroški vse bolj povezani. A koroška proga, že več let klavrno propada. Avstrijci so pred tremi leti ukinili tovorni promet, tako da sta ostala le še dva para vlakov, ki vsak dan prepeljeta nekaj deset potnikov.

Potnik, ki na Prevaljah zamudi jutranji vlak za Pliberk, mora do prihoda naslednjega vlaka čakati kar devet ur. Ta koroška proga, ki je bila nekdaj glavna gospodarska prometna žila, že več let klavrno propada. Avstrijci pa so ugotovili, da bi lahko z obnovo železniške proge Pliberk-Prevalje spodbudili gospodarski razvoj Koroške. Železnico pa bi morali obnoviti tudi na slovenski strani meje.

Minister bi projekt podprl
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob tem dejal, da s to povezavo ni seznanjen, misli pa, da je vsakršna povezava lahko samo koristna. Minister meni tudi, da bi bilo tako povezavo mogoče financirati tudi z evropskimi sredstvi in tak projekt bi lahko samo podprli.

Korošci so prepričani, da bi bilo s posodobitvijo koroškega dela železniške proge, ki poteka od Maribora do Celovca, predvsem več možnosti za razvoj turizma. "Prva korist bi bila lahko razvoj dravske kolesarske poti, kjer bi se kolesarji lahko vračali z vlakom, koristna pa bi bila tudi za prevoz delavcev v Avstrijo," meni Uroš Rozman z Regionalne razvojne agencije za Koroško.

Koroški župani pričakujejo pojasnila države glede načrtov o železniški povezavi z Avstrijo že konec meseca.