Projekt posodobitve, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš, v sklopu katerega so se dela začela že leta 2009, potem pa v treh fazah potekala vse do letos, je stal skoraj pol milijarde. Kar 109 kilometrov proge je na novo elektrificirane, ukinjenih je 32 nivojskih prehodov in nenivojsko urejenih 19 križanj.

Čas potovanja tudi 40 minut krajši
Na novo urejena so tudi številna postajališča in druga infrastruktura, proga pa zdaj omogoča hitrosti vlakov do 160 kilometrov na uro, kar potovalni čas skrajša za od 22 do 40 minut. Prepustnost med Pragerskim in Ormožem se je povečala z 78 na 84 vlakov dnevno, med Ormožem in Hodošem pa s 46 na 67 vlakov. Ob 109 kilometrih obnovljene železniške proge so urejeni številni prehodi, zgrajenih je bilo tudi čez 40 kilometrov novih cest. Vse to tudi za večjo prometno varnost, a vse skupaj ni bilo poceni. Skoraj pol milijarde evrov je stala dela v vseh fazah projekta, od tega je 207 milijonov prispevala Evropska unija.

V novi perspektivi dve milijardi evropskega denarja - večina za drugi tir
Odprtja se je udeležil tudi vladni vrh s pristojnim ministrom Petrom Gašperšičem in premierjem Mirom Cerarjem na čelu. Gašperšič je ob tem poudaril, da smo v letih 2007-2013 v železniško infrastrukturo v Sloveniji vložili čez 900 milijonov evrov, v prihodnji finančni perspektivi pa jih bomo več kot dve milijardi - večji del tega sicer zajema vrednost projekta drugega tira, ki bo financiran z javno-zasebnim partnerstvom.

Gašperšič je še poudaril, da želijo naprej doseči cilje iz prejšnje perspektive in da se pri obnovi železniške infrastrukture pomikajo po drugem omrežju proti Poljčanam, Celju, Zidanemu Mostu, Ljubljani in Divači. Tudi med Mariborom in Šentiljem bo do leta 2021 nadgrajena obstoječa enotirna proga, nadaljevanje oziroma gradnja drugega tira pa bo odvisna od potreb. Minister je dodal, da bodo na celotnem omrežju uvedeni evropski standardi, kar bo Sloveniji zagotavljalo konkurenčnost.

Ni daljnovoda, ni dovolj močnega elektroomrežja
Na vprašanje o zapletu, ker je upravno sodišče razveljavilo del gradbenega dovoljenja za postavitev daljnovoda Murska Sobota-Mačkovci, tako da daljnovod še ni postavljen, obstoječe omrežje na progi pa preslabo, je minister odgovoril, da upa na čimprejšnji razplet. Kot pojasnjujejo na Slovenskih železnicah, bodo zaradi omejene moči odjema vlaki morali voziti počasneje, vendar vsaj enako hitro, kot so do zdaj z dizelskimi lokomotivami, na progi pa bo lahko naenkrat vozil le en vlak.

Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je ob predstavitvi projektov in dosežkov Slovenije pri izrabi evropskih sredstev poudarila, da je evropska kohezijska politika bistveno več kot samo vlaganje v infrastrukturo, saj je njen cilj ustvarjanje boljšega življenja za vse. "Vsi projekti so prispevali k zmanjševanju razlik razvitosti regij, kar je eden ključnih motivov k bolj konkurenčnemu nastopu slovenskih podjetij in bolj inovativnemu nastopu, ki ga nujno potrebujemo za dolgoročni razvoj, začeli smo izkoriščati čezmejne podjetniške potenciale, usposabljali smo se za boljše življenje," je dejala Smerkoljeva.

Srečanjem z madžarskim ministrom
Cerar se bo tudi popeljal od Murske Sobote do Hodoša, kjer se bo srečal z madžarskim ministrom za zunanje zadeve Petrom Szijjartom. Skupaj se bosta nato na električnem vlaku vrnila v Mursko Soboto in nagovorila zbrane.

Sicer pa odprtja povsod niso pospremili z nasmeškom. V nekaterih občinah, tudi ormoški, so udeležbo odpovedali v znak protesta, ker se bo odprtje centraliziralo v Murski Soboti. Ob tem pa š državi še poduk, da nova proga prinaša tudi obremenitve za občine, ki bodo določen del nove infrastrukture morale vzdrževati same, je za Radio Slovenija poročal Danijel Poslek.