Apec, ki je bil ustanovljen leta 1989, sestavlja 21 držav na obeh straneh Tihega oceana oz. Pacifika. To so Avstralija, Brunej, Kanada, Kitajska, Čile, Južna Koreja, ZDA, Filipini, Hongkong, Indonezija, Japonska, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Peru, Rusija, Singapur, Tajvan, Tajska in Vietnam.
Na območju živi dobra tretjina oz. 38 odstotkov svetovnega prebivalstva, države proizvedejo dve tretjini (62 odstotkov) svetovnega BDP-ja, med njimi pa poteka polovica (48 odstotkov) svetovne trgovine.
Napredek na poti k prosti trgovini
Tajski premier in predsedujoči vrhu Apec Prajut Čan Oča je po koncu dvodnevne konference ocenil, da so dosegli "pomemben napredek" z dogovorom o večletnem delovnem načrtu za prostotrgovinsko območje Azije in Pacifika (FTAAP).
Apec bo podprl in okrepila večstranski trgovinski sistem, hkrati pa priznava, da so potrebna intenzivnejša prizadevanja za reševanje izzivov, kot so naraščajoča inflacija, prehranska varnost, podnebne spremembe in naravne nesreče.
Obsodba vojne v Ukrajini
Večina članic vrha je tudi obsodila vojno v Ukrajini in njene posledice za gospodarstvo. "Večina članic je ostro obsodila vojno v Ukrajini in je poudarila, da povzroča izjemno trpljenje in zaostruje obstoječe krhkosti v svetovnem gospodarstvu," piše v izjavi, na katero je pristalo vseh 21 članic, vključno z Rusijo in Kitajsko.
Izjava sicer še dodaja, da so "obstajali tudi drugi pogledi in drugačne ocene položaja in sankcij", s čimer so voditelji Apeca dobesedno povzeli formulacijo sklepne izjave vodilnih svetovnih gospodarstev G20 po nedavnem srečanju v Indoneziji.
Izjava Apeca, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, še obžaluje posledice vojne v Ukrajini na gospodarsko rast, inflacijo, dobavne verige ter energetsko in prehransko varnost.
Ši Džinping svari pred hladno vojno
ZDA in njeni zavezniki so tako nedavni vrh G20 kot Apec izkoristili za širitev svoje koalicije proti ruski invaziji v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin se ni udeležil srečanja nobene od skupin, temveč je na Bali poslal zunanjega ministra, v Bangkok pa podpredsednika vlade. Poleg omenjenih vrhov je sicer nedavno potekal tudi forum jugovzhodne Azije v Kambodži.
Na vseh treh vrhih je po dolgi odsotnosti z mednarodnega prizorišča zaradi covida-19 sodeloval kitajski predsednik Ši Džinping, ki je v Bangkoku posvaril pred nevarnostjo hladne vojne znotraj regije, kjer se odvija gospodarska tekma med Kitajsko in ZDA.
Vrh "zmotil" severnokorejski raketni poskus
Prvi dan Apeca je sicer le uro pred uradnim začetkom Severna Koreja izvedla nov raketni poskus, zaradi česar je ameriška podpredsednica Kamala Harris sklicala nujno srečanje z voditelji Avstralije, Japonske, Južne Koreje, Kanade in Nove Zelandije. Balistični poskus je obsodila kot "nesramno kršitev resolucij Združenih narodov".
Ameriški predsednik Joe Biden se je v ponedeljek na vrhu G20 na Baliju srečal s kitajskim predsednikom Šijem in dejal, da mora Peking poskušati Severno Korejo odvrniti od ponovnih jedrskih poskusov, a je dodal, da ni jasno, ali bo Peking lahko vplival na Pjongjang.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje