Vsota, ki jo bo lahko Banka Slovenije (BS) namenila za nakup obveznic, je določena na podlagi deleža posamezne nacionalne centralne banke evrskega območja v kapitalu ECB-ja. Vendar pa imajo svoj delež tudi članice EU-ja, ki (še) niso prevzela skupne evropske valute, zato je treba kapitalski ključ prilagoditi. BS ima v kapitalu ECB-ja sicer 0,49-odstotni delež.

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek napovedala dolgo pričakovani program t. i. kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega bo od letošnjega marca do najmanj konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic, skupaj za vsaj 1.140 milijard evrov. Za Slovenijo to preračunano pomeni, da bo lahko Banka Slovenije kupila do 294 milijonov evrov obveznic na mesec.

ECB bo kupoval obveznice v evrih z oceno, ki pomeni, da so varne za naložbe. Na sekundarnem trgu pa bo kupoval obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij.

Izgube bodo nosile nacionalne centralne banke
Program kvantitativnega sproščanja bo vključeval tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem. V primeru morebitnih izgub bodo 80 odstotkov izgub krile nacionalne centralne banke, ECB pa le 20 odstotkov.

Ocene glede potenciala ukrepa v Sloveniji so zadržane, močno pa je padel zahtevani donos na desetletne slovenske državne obveznice, ki trenutno znaša le še 1,39 odstotka, kar je dobra novica za vsako nadaljnje zadolževanje države.