ECB bo od marca letos do konca septembra 2016 natisnil več denarja (to pomeni menjavo finančnih sredstev iz gospodarstva za denar, in ne fizičnega tiskanja denarja), s katerim bo mesečno odkupil za 60 milijard evrov obveznic držav in podjetij. Od letošnjega marca do konca septembra prihodnje leto to skupno znese 1.140 milijard evrov, kar je na zgornji meji pričakovanj trgov. S tem želi ECB ukrotiti grozečo deflacijo (cene potrošniških dobrin se znižujejo) in šibko gospodarsko rast v evrskem območju. Odločitev pa je ECB sprejel tudi zato, ker do zdaj sprejeti ukrepi niso dali želenega učinka.

Draghi: "Za investicije potrebujemo zaupanje"
Draghi je prepričan, da bo program kvantitativnega sproščanja banke spodbudil k dodatnemu kreditiranju, pomembno sporočilo pa je poslal tudi državam članicam. "Kaj lahko naredi monetarna politika? Lahko ustvari podlago za rast. A da se rast pospeši, potrebujete investicije, za investicije potrebujete zaupanje, za to pa strukturne reforme. ECB je danes sprejel zelo velik ukrep, zdaj pa je naloga vlad, da sprejmejo strukturne reforme. Več ko naredijo, bolj bo naša monetarna politika učinkovita," je dejal.

Nakup obveznic, ki so varne za investicije
ECB bo začel marca kupovati obveznice v evrih z oceno, ki pomeni, da so varne za investicije. Na sekundarnem trgu bo kupoval obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij. Nakupe bodo izvajali na podlagi deleža nacionalnih centralnih bank v kapitalu ECB-ja, za države, ki so v programu mednarodne finančne pomoči EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada, pa bodo veljali določeni dodatni kriteriji, je pojasnil Draghi.

Program kvantitativnega sproščanja bo vključeval tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančne instrumente, zavarovane s premoženjem. Ta program je ECB sprožil lani, do 16. januarja pa je odkupil za okoli 33,1 milijarde evrov kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov pa za 2,1 milijarde evrov. Zaradi teh ukrepov so del skupnega svežnja tudi obveznice podjetij.

Cene se bodo višale šele konec leta
Inflacija v evroobmočju je - 0,2-odstotna, kar je močno pod želenima dvema odstotkoma, kar je srednjeročni cilj ECB-ja. Ta napoveduje dvig inflacije na 0,7 odstotka do konca leta, na začetku leta 2016 pa naj bi bila 1,3-odstotna.

Draghi je napovedal, da bodo cene dobrin v evroobmočju padale še nekaj prihodnjih mesecev, nato pa se bodo ob koncu leta začele postopoma zviševati. Cene v evroobmočju so decembra lani padle prvič v več kot petih letih (deflacija), za kar je bil kriv občuten padec cen naftnih derivatov. Države se bojijo, da bi to lahko vodilo v inflacijo. "Pričakujemo, da bo povprečna letna inflacija, merjena s HICP-jem, v prihodnjih mesecih ostala zelo nizka ali celo negativna," je dejal predsednik ECB-ja na novinarski konferenci. "Tako nizki stopnji inflacije se ni bilo mogoče izogniti, predvsem zaradi naglega padca cen naftnih derivatov, predvidevamo pa, da v prihodnjih mesecih ne bodo več potrebne pomembnejše korekcije."

Uveden bo režim delitve tveganj
Za nakupe obveznic bo veljal t. i. režim delitve tveganj. V primeru morebitnih izgub bodo 80 odstotkov izgub krile nacionalne centralne banke, ECB pa le 20 odstotkov. To je pri novinarjih danes sprožilo veliko pozornosti, čemur se je Draghi začudil. "Presenečen sem, da je delitev tveganj postala skoraj najpomembnejša tema. Ne bi smelo biti tako," je dejal. Ocenil je tudi, da ima večina centralnih bank zadostne blažilce. "Nič se ne bo zgodilo," je povedal. V Frankfurtu so želeli s tem verjetno pomiriti strahove nekaterih držav, kot je Nemčija, ki so imele glede kvantitativnega sproščanja pomisleke, češ da gre za "tiskanje" denarja in potuho državam v težavah, ki se branijo reform in varčevalnih ukrepov.

Predsedniku ECB-ja se zdi pomembno, da države izvajajo rasti prijazno fiskalno politiko. "Zdaj potrebujemo akcije držav in Evropske komisije," je dejal in spomnil na naložbeni načrt novega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Nekateri, med drugim Nemčija, so imeli pomisleke tudi o tem, ali je ukrep kvantitativnega sproščanja skladen z mandatom ECB-ja in zakonit. A kot je pojasnil Draghi, so bili člani sveta EU-ja danes soglasni v stališču, da je odkupovanje obveznic v pravnem smislu pravo orodje denarne politike.

Kvantitativno sproščanje neposrednega vpliva na gospodarstvo
Obveznice držav Evropska centralna banka večinoma odkupuje od bank, banke pa denar porabijo za dajanje kreditov podjetjem in fizičnim osebam, lahko pa se odločijo za nov nakup obveznic. Zaradi večjega nakupa obveznic se poviša povpraševanje po njih, hkrati pa se nižajo cene storitev in izdelkov. Kvantitativno sproščanje (QE) pomeni, da banke "neposredno kupijo dolgoročne obveznice (bankam rezerv ni treba menjati nazaj ob določenem datumu)", je na svojem blogu Kvantitativno sproščanje in inflacija oziroma kaj v resnici ustvarjajo centralne banke? zapisal Jože P. Damjan. Kot poudarja ekonomist, QE ne pomeni, da bo "več denarja v gospodarstvu", sam od sebe ni inflatoren, temveč le razširi računovodsko knjigo centralne banke, ne pa tudi knjigovodsko knjigo komercialne banke.

"Banke posojajo takrat, ko zaupajo trgu, v svoje bilance, v druge banke in v kreditojemalce. Ne slepimo se: posojajo tja, kjer pričakujejo največ dobička, saj je to njihov kruh. Ob odsotnosti drugih reformnih ukrepov (predvsem regulacije glede osebne odgovornosti, finančnih vzvodov, špekulativnih produktov, kot so derivati idr.) bo bančna praksa ostala tako rekoč enaka kot do zdaj. To pa pomeni usmerjanje novoustvarjenega denarja brez osebne in družbene odgovornosti ter ustvarjanje kreditnih balonov (in njihovih pokov)," je še zapisal Jože P. Damjan.

Do zdaj sprejeti ukrepi še niso dali učinka
Svet ECB-ja se je odločil tudi, da spremeni ceno šestih preostalih ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja (TLTRO), tako da bo obrestna mera enaka meri na glavni operaciji refinanciranja v tistem času. Pribitek v znesku 0,10 odstotne točke se odpravlja.

ECB je v boju proti deflaciji in šibki rasti lani že sprejel več ukrepov, tudi nekonvencionalnih, v okviru katerih je ključno obrestno mero znižal na rekordno nizkih 0,05 odstotka, bankam pa je omogočil dostop do zelo ugodnih posojil, ki jih morajo preliti v realno gospodarstvo. Ker to (še) ni dalo učinka, se je zdaj odločil še za kvantitativno sproščanje.

Angela Merkel: Reforme moramo nadaljevati
Države, ki so vključene v program denarnega posojila ECB-ja, kot je Grčija, bodo prav tako vključene v program, čeprav se je sprva govorilo, da ne bodo, a bodo zanje veljali dodatni pogoji. Takoj po objavi ECB-ja so donosi obveznic Italije, Španije in Portugalske dosegli zgodovinsko nizko vrednost, poroča agencija AFP. Na razglasitev kvantitativnega sproščanja ECB-ja se je odzvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je dejala: "Ne glede na to, kaj bo storil ECB, morajo politiki nadaljevati reforme. Evropa se še naprej spopada z velikimi izzivi. Veliko smo govorili o krizi, ki smo jo nekako obvladali, vendar pa še vedno niso na varnem."
Odločitev ECB-ja pa je pozdravila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki meni, da bo to pripomoglo k znižanju stroškov zadolževanja v območju evra. Tudi ona pa opozarja, da je nujno izvajanje strukturnih reform. Prepričana je, da bo ta ukrep pripomogel k znižanju stroškov zadolževanja v območju evra, dvigu inflacije in zmanjšanju tveganja podaljšanega obdobja nizke inflacije. "Ti ukrepi bodo tudi močno povečali možnost, da ECB doseže mandat glede cenovne stabilnosti," je zapisala v izjavi.