Banka Slovenije je nekoliko znižala napoved za prihodnji dve leti, saj naj bi ta dosegla 2,2 odstotka, in ne 2,4 oz. 2,3, kot je napovedovala lani.

Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer je na novinarski konferenci povedala, da se bo po njihovih najnovejših napovedih inflacija v letu 2024 znižala na 3,6 odstotka, v letu 2025 pa na 2,6 odstotka. Inflacija in geopolitične razmere predstavljajo glavni dejavnik tveganja za napoved.

"Po visoki gospodarski rasti v lanskem letu pričakujemo v napovednem obdobju zmernejšo gospodarsko rast," je dejala in dodala, da bo rast še naprej temeljila predvsem na domačem trošenju, tako zasebni potrošnji kot investicijah. "Razmeroma nizka rast je predvsem posledica nizke rasti na začetku leta, v nadaljevanju pričakujemo njeno višanje ob zniževanju inflacije, stabilizaciji razmer v dobavnih verigah in dobrih razmerah na trgu dela," je dejala Žumer.

Sorodna novica Boštjan Vasle: Vračunavanje inflacije v plače bo samo poslabšalo razmere

Gospodarsko rast bosta spremljali visoka zaposlenost in rekordno nizka brezposelnost, kar bo po njenih besedah stopnjevalo tesnost na trgu dela in poganjalo rast plač. S tem se bodo krepili tudi domači cenovni pritiski, tako na podlagi višjih stroškov kot na podlagi robustnega povpraševanja.

Gospodarska rast v Sloveniji bo presegla gospodarsko rast evrskega območja, ki bo po najnovejših napovedih letos znašala 0,9 odstotka, v naslednjih dveh letih pa 1,5 oz. 1,6 odstotka.

Letos bodo k rasti pomembno prispevale tudi investicije, a v nasprotju z rastjo zasebne potrošnje pričakujejo njihov upad oz. omejeno rast v letu 2025. "Pričakovana gibanja so posledica napovedanega upada državnih investicij ob izteku obstoječe finančne perspektive in zaostrenih pogojev financiranja, ki bodo omejevali rast zasebnih investicij," je povedala direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten.

Neto izvozna aktivnost bo letos k rasti prispevala zlasti na podlagi izpolnjevanja preteklih naročil in izvoza storitev. S krepitvijo rasti svetovnega povpraševanja pa v centralni banki pričakujejo postopno večanje novih naročil in s tem pospešek rasti izvoza blaga v letih 2024 in 2025.

Tesnost trga dela bo ostala visoka in bo omejevala rast zaposlenosti. Ta bo letos dosegla 0,8 odstotka in se nato ustalila pri 0,5 in 0,4 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti se bo v opazovanem obdobju znižala na 3,7 odstotka.

Visoka tesnost trga dela in inflacija sta na začetku leta potisnili nominalno rast plač najvišje v zadnjih 20 letih, saj je medletna nominalna rast sredstev za zaposlene v prvem četrtletju znašala 13,5 odstotka. Rast plač bo letos z 9,6 odstotka prav tako najvišja v zadnjih dveh desetletjih. Rast plač se bo nato znižala, a ostala nad rastjo cen življenjskih potrebščin. V letu 2024 bo znašala šest odstotkov, v letu 2025 pa 5,1 odstotka.

Glede inflacije je Brezigar Masten povedala, da se visoka rast cen energentov in hrane ob prehajanju višjih vhodnih stroškov z zamikom odraža v rasti osnovne inflacije. "Ta že šest mesecev zapored presega sedem odstotkov," je navedla in napovedala, da bo do konca leta le blago popuščala. Ob umirjanju vplivov energetskih šokov in stabilizaciji razmer v dobavnih verigah v ospredje vse bolj prihajajo domači stroškovni pritiski kot njen poglavitni dejavnik, je dodala.

Večje umirjanje rasti cen hrane ob umirjanju razmer na svetovnih energetskih in prehrambnih trgih preprečujejo domači stroškovni pritiski in zapoznelo prehajanje preteklih visokih cen surovin v končne cene. Rast cen hrane je maja znašala 14,3 odstotka, v povprečju bo letos 12,6-odstotna. Ob postopnem popuščanju cenovnih pritiskov se bo do konca napovednega obdobja znižala na 4,9 odstotka leta 2024 in 3,6 odstotka leta 2025.

Primanjkljaj države se bo ob ukinitvi podpornih ukrepov za blaženje visokih cen energentov v prihodnjih dveh letih predvidoma znižal pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).

Zmanjševal se bo tudi delež dolga v BDP-ju. Ciklični pogoji so še naprej ugodni in se kažejo v visokih davčnih osnovah, vezanih na trg dela in potrošnjo gospodinjstev, bolj umirjeno rast davčnih osnov in s tem prihodkov države pa pričakujejo v prihodnjih dveh letih, je še povedala Brezigar Masten.

Osmo zvišanje temeljne obrestne mere

Evropska centralna banka je včeraj v skladu s pričakovanji vnovič, že osmič zapored zvišala temeljne obrestne mere. Tokrat za 0,25 na 4 odstotne točke. Boj zoper inflacijo se nadaljuje, in to kljub dejstvu, da se je evrsko območje znašlo v tehnični recesiji. Strah centralnih bankirjev pred trdovratno inflacijo, ki jo vse bolj poganjajo višje plače, je očitno večji od strahu pred gospodarskim upadom, je poročala novinarka Radia Slovenija Urška Jereb.

O premoru še ne razmišljamo, je po četrtkovem dvigu obresti dejala predsednica ECB-ja Christine Lagard in s tem odprla vrata za vsaj še en dvig obrestnih mer julija. Razlog je znan, inflacija, ki jo zdaj vse bolj poganjajo dvigi plač.

"Medtem ko se vpliv energentov in hrane na inflacijo počasi zmanjšuje, vse večjo vlogo pri ohranjanju tako visokih inflacijskih obratov prevzemajo plače in visoka zaposlenost," je za Radio Slovenija pojasnila Lagard.

Ekonomist Aleš Ahčan sicer ocenjuje, da inflacija, ki v evroobmočju še vedno vztraja pri nekaj več kot šestih odstotkih, ni edini evropski problem. Skrb vzbujajoč se mu zdi tudi podatek o recesiji, ki je v zadnjih dveh četrtletjih zajela države z evrom.

"Na žalost smo v območju na več področjih teh negativnih škarij oziroma razkoraka, ko imamo na eni strani visoko zadolženost, dokaj veliko neenakost dohodkov in premoženja in visoko inflacijo in pritisk na veliko segmentov družbe, prihaja na žalost ne samo tehnična, ampak de facto recesija, ki bo bolela tudi nas," je za Radio Slovenija dejal Ahčan.

Evropska centralna banka obresti še zvišuje, ameriška centralna banka pa jih je na zadnji seji pustila nedotaknjene.

Ahčan meni, da gre za odraz razmer v obeh gospodarstvih, ZDA so v boljši kondiciji kot EU: Ravno iz razlogov, kot so nižje cene energentov, hitrejši odziv države in večja možnost vplivanja na določene segmente in dejstvo, da je dolar rezervna valuta in je inflacija nekoliko nižja. Pričakujem, da bo poslabšanje v ZDA trajalo eno leto, pri nas pa zagotovo dve. S tega vidika so ZDA v boljšem položaju.

Temu v prid govori aktualna napoved ECB-ja za letos, ki gospodarsko rast znižuje za 0,1 odstotne točke na 0,9 odstotka, medtem ko inflacijo za odstotno točko povečuje na 5,3 odstotka.

Vsi koraki pa bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer

"Tudi s prihodnjimi odločitvami bomo zagotavljali nivo obrestnih mer za dovolj restriktivno denarno politiko, da se bo inflacija v doglednem času približala našemu cilju. Vsakokratni koraki pa bodo, kot zdaj, odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov," je odločitev sveta Evropske centralne banke (ECB) v sporočilu za javnost po poročanju STA-ja navedel guverner banke Slovenije Boštjan Vasle.

Svet ECB-ja je v četrtek že osmič zapored zvišal osrednje obrestne mere za območje evra, ob tem se je drugič zapored odločil za nekoliko nižji dvig, za 0,25 odstotne točke. Prav tako je potrdil v maju najavljeno odločitev, da z reinvestiranjem zapadlih glavnic v okviru programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP) zaključijo z začetkom julija.

Odločanje na seji sveta so, kot je poudaril Vasle, zaznamovale najnovejše gospodarske napovedi. Skladno z njimi se bo gospodarska aktivnost v evrskem območju po skromni rasti v letošnjem letu v prihodnjih dveh letih postopno krepila. Inflacija se bo po napovedih ECB-ja postopoma znižala in se ob koncu napovednega obdobja približala ciljni vrednosti dveh odstotkov. Povišana bo ostala tudi osnovna inflacija.

"Ob upoštevanju visoke osnovne inflacije, novih napovedi in jakosti prenosa ukrepov denarne politike smo se člani sveta ECB-ja odločili za nadaljnje ukrepanje," je zapisal Vasle.
Gospodarska rast v evrskem območju bo tako letos po napovedih centralne banke 0,9-odstotna, v 2024 in 2025 pa se bo ob pozitivnih učinkih nižje inflacije, izboljšanju razmer v svetovnih trgovinah ter postopni krepitvi realnih dohodkov gospodinjstev okrepila na 1,5 oz. na 1,6 odstotka.

Inflacija se bo v napovednem obdobju zmanjševala, pri čemer pa bo po letošnji močni umiritvi rasti cen energentov in hrane osnovna inflacija postala glavni dejavnik rasti cen. Inflacija bo v povprečju letošnjega leta 5,4-odstotna, v letih 2024 in 2025 pa se bo tudi zaradi naraščajočih dezinflacijskih učinkov ostrejše denarne politike nadaljnje zmanjšala na tri oz. 2,2 odstotka.

Na finančnih trgih smo priča umirjenemu vzdušju in posledično nizki volatilnosti, je v sporočilu še navedel Vasle. V tej luči ostajajo kreditne premije in stroški zadolževanja na kapitalskih trgih razmeroma stabilni. Zahtevane donosnosti državnih obveznic v evrskem območju so od majskega zasedanja nekoliko porasle.