Trenutni podatki kažejo, da bo inflacija visoka še nekaj časa, zato bo treba po pričakovanjih še enkrat zvišati obrestne mere še pred počitnicami, je v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle dan po tem, ko je ECB osmič zapored zvišal temeljno obrestno mero. Kot dodaja Vasle, je vprašanje, kaj se bo dogajalo jeseni. Ključno bo, da se ne bo več samo denarna politika agresivno spopadala z inflacijo, temveč se bo treba vprašati tudi o fiskalni politiki in politiki plač. "Čezmerna rast plač, vračunavanje morebitnih novih inflacijskih zvišanj v plače bo samo poslabšalo razmere in prispevalo k temu, da bo inflacija dalj časa višja."

Z Boštjanom Vasletom se je pogovarjal Tomaž Celestina

Sorodna novica Banka Slovenije: Letošnja gospodarska rast naj bi dosegla dva odstotka, inflacija se bo umirila

Kateri so poglavitni vzroki za vnovično zvišanje temeljnih obrestnih mer, tokrat za četrtino odstotne točke, in to v obdobju, ko se je evrsko območje po dveh četrtletjih negativne gospodarske rasti znašlo v tako imenovani tehnični recesiji.
Ključna razloga, zakaj smo včeraj spet zvišali obrestne mere, skupno doslej za 4 odstotne točke, in končali pri višini obrestne mere, ki je zdaj 3,5 odstotka? Prvi razlog je, da so zdaj inflacijska gibanja še vedno neugodna, drugi pa, da tudi nove napovedi, ki smo jih obravnavali na včerajšnji seji, kažejo, da se bodo takšna inflacijska gibanja nadaljevala v prihodnjih četrtletjih, delno tudi še prihodnje leto. Zato smo se odločili za dodatno ukrepanje.

Kako odgovarjate tistim, ki se bojijo dodatnega ohlajanja gospodarske aktivnosti prav zaradi dvigovanja obrestnih mer?
Ključna ideja v ozadju zaostrovanja pogojev denarne politike je prav ta, da umirimo agregatno povpraševanje, da umirimo razmere tako glede rasti gospodarske aktivnosti kot gibanja plač in inflacije. S tem bomo prispevali k umirjanju najprej povpraševanja, na koncu tudi inflacije.

Christine Lagarde je včeraj, ko je pojasnjevala, kaj žene evropsko inflacijo, povedala zanimiv poudarek, da je po cenah energije in hrane zdaj v enačbo zelo odločno stopil trg dela. Rekordno nizke stopnje brezposelnosti pomenijo vedno več denarja za plače. Skratka, dobra novica na eni in slaba na drugi strani. Z rekordno nizko brezposelnostjo se hvali tudi Slovenija.
Visoka inflacija se je pravzaprav začela zaradi razlogov, ki so bili povezani z mednarodnimi dejavniki. Najprej koronska kriza, nato kriza, povezana z rusko agresijo na Ukrajino, in posledično velike spremembe na mednarodnih trgih. Ti zunanji dejavniki so povzročili, da se je inflacija v Sloveniji in praktično v celotnem evrskem območju močno povišala, v zadnjem času pa se je težišče dejavnikov prevesilo na stran tistih, ki izhajajo iz naših lastnih ekonomij, torej domačih dejavnikov. Govorimo o velikem povpraševanju, tudi po storitvah, o fiskalnih politikah, politikah plač. Če se osredotočim samo na Slovenijo, vsak mesec imamo boljše rezultate in dosegamo nove rekorde zaposlenosti. To je dobra novica za vse državljane, hkrati pa to povzroča pritiske, zahteve po višjih plačah, in to se potem prenaša v višje cene.

Christine Lagarde je jasno povedala, da lahko novo zvišanje obrestnih mer pričakujemo julija. Govori se znova o zvišanju za četrt odstotne točke. Kaj pa obdobje po poletju?
Trenutni podatki, ki jih dobivamo iz naših ekonomij, in napovedi, ki smo jih guvernerji centralnih bank obravnavali včeraj, kažejo, da bo inflacija višja še nekaj časa. Zato bo primerno nadaljevati postopno zaostrovanje denarne politike. Res je prevladujoče pričakovanje, tudi moje, da bo potrebno še eno zvišanje obrestne mere še pred poletnimi počitnicami, verjetno z enakim tempom kot doslej.
Kaj bo jeseni, pa je odvisno od več dejavnikov. Prvi je, kako učinkovito se bo naše dosedanje poviševanje obrestnih mer preneslo v celotno ekonomijo. Če bomo opazili, da se te obrestne mere prenašajo v posojila, da se bo zaradi tega umirila tudi posojilna rast, da se bo začela umirjati tudi inflacija, potem nadaljnja zviševanja obrestnih mer ne bodo potrebna. Če pa se bo izkazalo, da je inflacija bolj trdovratna, kot se zdi zdaj, če se bodo tudi drugi akterji na trgu odzvali tako, da bodo prispevali k nadaljnji rasti cen, in tukaj imam v mislih predvsem tiste, ki oblikujejo posamezne cene, pa tudi razmere, ki bodo takrat prevladovale glede gibanja plač – v tem primeru bo treba dodatno ukrepati.
Ciljna dva odstotka inflacije se zdita daleč. S katerimi ukrepi boste nato nadaljevali boj zoper inflacijo?
V zadnjih mesecih je v evrskem območju, tudi v Sloveniji, veliko razprav o tem, ali so usmeritve fiskalne politike primerne glede na inflacijo. Seveda bo veliko odvisno tudi od politike plač. Razumljivo je, da se plače prilagajajo sedanjim razmeram, ampak čezmerna rast plač, vračunavanje morebitnih novih inflacijskih zviševanj v sedanje plače, lahko samo poslabšata razmere in dodatno prispevata k temu, da bo inflacija dalj časa višja.
Banke so posojila za gospodinjstva in podjetja zelo podražile, zlasti tista po spremenljivi obrestni meri. Vam banke v Sloveniji morda že poročajo o morebitnih težavah komitentov?
Ključni namen zviševanja centralnobančnih obrestnih mer je, da se potem po verigi prenesejo naprej, da jih upoštevajo banke pri tem, ko dajejo svoja posojila, na drugi strani pa pri svojih varčevalcih. Seveda lahko pričakujemo, da bodo zvišanja obrestnih mer povzročila dodatne pritiske na posojilojemalce, da se bodo ti pritiski izrazili tudi v bankah, vendar za zdaj teh gibanj še ne zaznavamo. Na drugi strani tudi ugotavljamo, da so banke precej dobro kapitalizirane, da se prilagodijo tudi na morebitne poslabšane razmere.
No, se pa zvišanje obrestnih mer nekako ne uspe prenesti do varčevalcev, do obresti na vloge.
Tukaj je praktično v celotnem evrskem območju opazno večje zvišanje obrestnih mer na strani posojil in manjše na strani varčevanja. Je pa hkrati res, da slovenske banke tukaj prednjačijo po negativnem. Povišanje depozitnih obrestnih mer je pri nas precej majhno. Težko komentiram razloge, ker gre za poslovne odločitve poslovnih bank o tem, kakšen odnos želijo vzpostaviti s svojimi komitenti.

Danes Banka Slovenije predstavlja novo napoved gospodarskih gibanj, v katero smer gre popravek?
Ključno sporočilo naše nove napovedi gospodarskih gibanj je, da se bo po dveh letih zelo visoke gospodarske rasti, ki smo jo imeli v Sloveniji, ta letos nekoliko umirila, vendar bo še vedno ostala pozitivna. Nadaljnjo rast pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjih dveh letih.
Takšne ugodne razmere bodo seveda spremljale tudi ugodne razmere na trgu dela. Pričakujemo, da se bodo visoke številke še izboljšale oziroma da se bo število brezposelnih še nekoliko zmanjšalo.

Celoten pogovor z Boštjanom Vasletom, med drugim tudi o pričakovanjih ob uveljavitvi "zrahljanih" pogojev za posojila, v tokratni epizodi Ob osmih, ki jo najdete tudi med podkasti.