Bančni sistem po oceni sveta nacionalne centralne banke ostaja pod pritiskom zaradi manjše razpoložljivosti zunanjih virov financiranja, nadaljnje rasti slabih terjatev in slabitev ter učinkov na kapitalsko ustreznost. Svet Banke Slovenije zato pričakuje, da bo država pospešila postopke za dokapitalizacijo bank, v katerih je pretežni lastnik.

Posojila so se aprila zmanjšala za 4,4 odstotka
"Zaskrbljujoče je tudi počasno reševanje slabih terjatev bank, kar vodi v propade podjetij, ki bi jih bilo mogoče z učinkovitejšimi postopki prestrukturirati in ohraniti," so po seji sveta sporočili iz Banke Slovenije.

Ob tem so dodali, da se brez dokapitalizacije in dejavnejšega delovanja bank pri čiščenju svojih bilanc ter iskanja novih poslov oz. novega kreditiranja povečuje tveganje, da bo potreben prenos slabih terjatev na javno ustanovo, kar bi pomenilo dodatno obremenitev javnih financ.

Skupna posojila so se aprila na letni ravni zmanjšala za 4,4 odstotka, od tega nefinančnim družbam za 7,5 odstotka, medtem ko so se posojila gospodinjstvom povečala za 0,7 odstotka.

Povečanje BDP-ja povezano z umirjanjem razmer v gradbeništvu
Svet Banke Slovenije se je seznanil z gibanjem bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju. Ta se je kljub stagnaciji gospodarske dejavnosti v evrskem območju okrepil za 0,2 odstotka.

Povečanje BDP-ja je rezultat rasti industrijske proizvodnje in postopnega umirjanja razmer v gradbeništvu, kjer je sicer še vedno veliko negotovosti. K rasti BDP-ja sta prispevala predvsem neto menjava s tujino in končna domača potrošnja, medtem ko so se vlaganja še dodatno zmanjšala. Zaposlenost se še naprej zmanjšuje, predvsem zaradi gradbeništva, v drugih sektorjih pa je zaposlenost ustaljena in se že od aprila 2011 ne znižuje. Kljub temu ostaja tveganje za porast nezaposlenosti visoko.

Banka Slovenije: Konsolidacijo javnih financ je treba dopolniti
S sprejetim rebalansom državnega proračuna vlada za letos načrtuje znižanje primanjkljaja na tri odstotke BDP-ja. Do zdaj sprejeti ukrepi konsolidacije so po pojasnilih sveta Banke Slovenije usmerjeni predvsem v zniževanje odhodkov, največ pri plačah javnega sektorja in pri socialnih transferjih.

Konsolidacija javnih financ bo na kratek rok negativno vplivala na gospodarsko dejavnost, zato jo je treba po oceni sveta Banke Slovenije dopolniti z ukrepi, ki bodo prispevali h gospodarski rasti, ki bo omogočila večje javnofinančne prihodke.

"Znižanje proračunskega primanjkljaja je bistveno za ohranitev vzdržnih razmer za financiranje javnega sektorja in za izboljšanje pogojev financiranja države in gospodarstva," so poudarili in dodali, da je za dolgoročno vzdržnost javnih financ nujna tudi izvedba pokojninske in zdravstvene reforme.