Dobiček po davkih je v obdobju od januarja do konca aprila medtem dosegel 171,2 milijona evrov, kar je 55,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, je razvidno iz najnovejše mesečne informacije o poslovanju bank, ki jo je objavila Banka Slovenije (PDF).

Manj stroškov s slabitvami, rezervacijami
V nadzorniku bančnega sistema so zapisali, da k "solidnemu" dobičku prispevajo predvsem nižji stroški oslabitev in rezervacij. Dejansko so banke v prvih štirih mesecih sprostile za 22,9 milijona evrov rezervacij, potem ko so lani v tem času oblikovale za 59,6 milijona evrov oslabitev in rezervacij.

Na prihodkovni strani je bil bruto dohodek bank s 382 milijoni evrov za 5,1 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Čiste obresti so se pri tem znižale za devet odstotkov, na 232,3 milijona evrov, neobrestni prihodki pa so se po drugi strani zvišali za 1,7 odstotka, na 149,7 milijona evrov.

Banke še naprej znižujejo operativne stroške. V štirih mesecih so bili ti z 212,6 milijona evrov za 3,1 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani.

Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema je bila aprila pri 36,8 milijarde evrov in je bila za tri odstotke nižja kot aprila lani. Obveznosti bank do tujih bank so bile konec aprila s 3,3 milijarde evrov medletno nižje za skoraj petino, medtem ko je bila višina vlog nebančnega sektorja glede na konec lanskega aprila primerljiva z lansko oz. za 0,5 odstotka večja.

Več vlog podjetij in gospodinjstev
Pri tem so vloge podjetij narasle za 16,2 odstotka, vloge gospodinjstev pa za 4,7 odstotka. Močno znižane ravni obrestnih mer imajo po pojasnilih Banke Slovenije za posledico, da se letos pri gospodinjstvih povečujejo le vpogledne vloge, kot so transakcijski računi.

Ležarine
Podobno rastejo tudi vloge na vpogled podjetij, zato se je NLB po današnjem poročanju časopisa Dnevnik že odločil, da podjetjem za nove vloge nad tremi milijoni evrov zaračuna nadomestilo oz. t. i. ležarino. V kratkem naj bi po poročanju Dnevnika podobno storila še po novem druga največja banka v državi, združena Abanka. Pri vlogah gospodinjstev naj o takšni rešitvi banke še ne bi razmišljale.

Na strani naložb so bila posojila nefinančnim družbam aprila medletno nižja za 11,3 odstotka pri nekaj nad osmimi milijardami evrov. Posojila gospodinjstvom so bila konec aprila v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za en odstotek pri 8,46 milijarde evrov. K temu prispeva postopna krepitev stanovanjskih posojil, ki je aprila dosegla dvoodstotno medletno rast in rast potrošniških posojil, katerih obseg je po večletnem padanju aprila medletno dosegel rast.

Boljši kreditni portfelj
Kakovost kreditnega portfelja bank se še naprej izboljšuje. Delež in obseg terjatev, s katerimi dolžniki zamujajo več kot 90 dni, sta se v prvih štirih mesecih letos znižala. Delež slabih terjatev je bil aprila z osmimi odstotki za 0,2 odstotne točke nižji kot marca in za 1,9 odstotne točke nižji kot konec lanskega leta. Samo pri podjetjih je bil delež slabih terjatev z 12,4 odstotka za tri odstotne točke nižji kot konec decembra lani.

Po metodologiji Evropskega bančnega organa (Eba) je bil konec marca delež slabih terjatev 10,8 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke nižji kot konec lanskega leta.