Z drugimi besedami, tolikšen je delež podjetij, ki svojih obveznosti ne poravnajo pravočasno ali jih sploh ne poravnajo. Kot pravi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, imajo posojila gradbenim podjetjem določene posebnosti; to so namreč dologoročni krediti, zato je nemogoče reči, da bodo banke iz njih izstopile, ker se je položaj poslabšal.

Banke bi morale skupaj z dolžniki poiskati rešitve tako, da se zaloge stanovanj čim prej ponudijo trgu po sprejemljivih cenah, je za Radio Slovenija še dejal Kranjec. Prav tu lahko banke igrajo pozitivno vlogo prek pogajanj s prezadolženimi podjetji, ki ne morejo odplačati anuitet; lahko namreč vplivajo na to, da se dolžniki čim prej znebijo napol zgrajenih ali že zgrajenih objektov, še pravi guverner Banke Slovenije. Na ta način naj bi se tudi cene nepremičnin lahko znižale.

"Na trg naj stopijo pravi investitorji v nepremičnine"
A obenem Kranjec opozarja, da bo treba normalizirati trg investitorstva na gradbenem področju, zlasti, kar zadeva visoke gradnje, tako da se bodo med investitorji našli pravi investitorji v nepremičnine, ne pa gradbena podjetja in projektanstske organizacije, saj to ni njihova vloga.

Problematična posojila, ki so jih banke v državni lasti dajale gradbenim podjetjem, dolgoročno lahko škodijo javnim financam. "Če se bo pokazalo, da so bila nekatera podaljšanja ali odobravanja kreditov neustrezno utemeljena, to lahko vpliva na javne finance tako, da bo država morala stopiti zraven," še pravi Kranjec. Delež gradbeništva v BDP-ju je bil med gospodarsko konjunkturo prevelik, zato Kranjec med krizo pričakuje njegovo racionalizacijo in zmanjšanje.