Izvršni direktor finančne družbe Alta skupina Bogdan Pušnik je skupaj z ekonomistom Rastom Ovinom pripravil analizo gospodarskega okolja v Sloveniji pred in ob izbruhu finančne krize ter učinkov analize prenosa finančnih transakcij med sektorji.
Pušnik: Podjetja z zadolževanjem kupovala predrage delnice
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Pušnik, je bila hitra gospodarska rast pred krizo tipičen primer tranzicijske gospodarske rasti, ki je temeljila na ugodnih mednarodnih razmerah, velikem investicijskem povpraševanju države ter visoki likvidnosti v finančnem sektorju, ki ga je prinesla obilica denarja v obtoku ter padec obrestnih mer ob vstopu v območje evra.
Likvidnost se je pred krizo povečala za šest milijard evrov, večji del tega povečanja pa so banke usmerile v gospodarstvo. Ta pomemben del tega denarja ni namenil krepitvi osnovne dejavnosti, temveč prevzemnim aktivnostim. Podjetja so povečala svoje lastništvo delnic, ki so bile z današnjega vidika očitno predrage.
Ob izbruhu krize so se učinki začeli stopnjevati. Banke so s težavo prihajale do refinanciranja na medbančnih trgih, likvidnost pa se je v kriznih letih v veliki meri odlila v tujino. Ta izpad je s svojo intervencijo nadomestila država. Podjetja so zato težje prihajala do finančnih sredstev, prizadel pa jih je tudi upad povpraševanja doma in na tujem ter znižanje vrednosti delniških naložb. Kriza realnega sektorja je povratno dodatno prizadela bančni sektor, posledice pa je zaradi tega utrpela tudi država oz. javne finance.

Zadolženost v štirih letih z 39 na 151 odstotkov
Gonzalo Caprirolo je medtem opozoril na posledice povečanja zadolženosti zasebnega sektorja v letih debelih krav na okrevanje slovenskega gospodarstva po krizi. Zadolženost finančnega sektorja, nefinančnih družb in gospodinjstev se je v obdobju med 2004 in 2008 povečala za 39 odstotnih točk, na 151 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), še posebej močno pa so se zadolžila podjetja. Dolg nefinančnih družb je tako ob izbruhu krize ob koncu 2008 predstavljal skoraj 95 odstotkov vrednosti njihovega kapitala, s čimer se je Slovenija uvrstila čisto na vrh med članicami EU-ja.

Med krizo se je začelo intenzivno razdolževanje gospodarstva, ta učinek pa je nadomestilo povečano zadolževanje države. Po nekaterih analizah bi lahko proces razdolževanja podjetij trajal celo šest do sedem let, posledično manjše povpraševanje po posojilih in nižja posojilna dejavnost pa bi lahko občutno upočasnjevala okrevanje slovenskega gospodarstva.

Prevelika odvisnost od posojil medbančnega trga
Prav to pa je po besedah članice Sveta Banke Slovenije Stanislave Zadravec Caprirolo ključno za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu. Ta je krizo utrpel predvsem zaradi velike odvisnosti od financiranja na medbančnem trgu, ki je ob začetku krize presahnilo, ter zaradi velikega padca gospodarske dejavnosti v Sloveniji.

Država se je po njenih besedah na začetku krize hitro in učinkovito odzvala in zavarovala stabilnost finančnega sistema. To je dosegla predvsem z jamstveno shemo za zadolževanje bank na mednarodnih trgih, povečanjem denarnih vlog države v bančnem sistemu, podaljšanjem njihove ročnosti ter ukrepi za znižanje obrestnih mer. Država se je odzvala tudi na učinek padca gospodarske dejavnosti, a pri tem ni bila tako uspešna, kar se kaže tudi v tem, da sta bili jamstveni shemi za podjetja in gospodinjstva izkoriščeni le 25,8- oz. 14,6-odstotno.

"Krč posledica nizkega povpraševanja po posojilih"
To po navedbah Zadravec Caprirolove dokazuje, da posojilni krč ni zgolj posledica omejenega dostopa do finančnih sredstev, temveč tudi zmanjšanega povpraševanja v gospodarstvu. Pozitivne spremembe v kakovosti posojilnega portfelja bank, njihovi dobičkonosnosti in kapitalski trdnosti bodo odvisne predvsem od hitrosti oživljanja gospodarstva.

Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan pa je opozoril na pomembno vlogo spodbujevalno-razvojnih bank med krizo, ko so te ključno prispevale k stabilizaciji finančnega sistema, premoščanju posojilnega krča in znižanju stroškov financiranja za uspešna podjetja. Bistveno vlogo bodo po njegovih besedah odigrale tudi v času po krizi, ki ga še vedno zaznamuje velika negotovost.

V vsakem primeru pa morajo tako poslovne kot razvojne banke v prihodnosti spodbujati odgovorno posojanje, ki temelji na dobrem upravljanju tveganj, jasni selekciji prioritet, poudarjanju dolgoročnega vidika in novi kulturi posojanja, ki spodbuja trajnostno rast. Tako bodo banke lahko prispevale k novemu gospodarskemu vzorcu, pravi Svilan.