Ciljna raven denarne vsote v skladu, ki predstavlja premoženje bank in ki ga ločeno od drugega premoženja upravlja Banka Slovenije, znaša 2,3 odstotka vseh zajamčenih vlog pri vseh bankah v Sloveniji oz. okoli 345 milijonov evrov. Doslej so banke vplačale 1,3 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog, so sporočili iz centralne banke.

V sklad so prispevali NLB (44,54 milijona evrov), Unicredit banka Slovenije (22,88 milijona evrov), Sberbank banka (16,35 milijona evrov), Abanka Vipa (14,57 milijona evrov), NKBM (14,25 milijona evrov), Hypo Alpe Adria (13,15 milijona evrov), SKB banka (12,93 milijona evrov), Banka Koper (10,62 milijona evrov), Banka Celje (10,18 milijona evrov), Raiffeisen banka (9,60 milijona evrov), Banka Sparkasse (8,79 milijona evrov), Gorenjska banka (6,74 milijona evrov), Deželna banka Slovenije (2,70 milijona evrov), Poštna banka Slovenije (1,40 milijona evrov), Delavska hranilnica (1,61 milijona evrov), Hranilnica Lon (673.605 evrov) ter Hranilnica in posojilnica Vipava (82.903 evrov).

V sklad so tako denar vplačale vse slovenske banke, razen Probanke in Factor banke, SID banke in podružnic bank iz držav EU-ja. Vse banke, ki so zavezane k sodelovanju, morajo biti tudi sposobne skladu kadar koli zagotoviti denar v višini enega odstotka vseh zajamčenih vlog oz. okoli 150 milijonov evrov. Zato morajo od 31. marca imeti oblikovane likvidne naložbe. Sklad bo sicer deloval do decembra 2024.