Najpomembnejši razlog za zmanjševanje dobička bank so po mnenju analitikov Banke Slovenije visoki stroški oslabitev in rezervacij, saj so te lani znašale 757,3 milijona evrov oziroma dobro četrtino več kot leto prej.

Bilančna vsota bank je nižja za 1,3 milijarde evrov na 50,3 milijarde evrov, za levji delež tega zneska pa je krivo decembrsko zmanjševanje terjatev do bank v tujini, ki je znašalo kar 1,1 milijarde evrov. Banke so namreč do sredine novembra povečevale terjatve, da bi s sredstvi odplačale obveznosti do evrosistema.

Posojila v nebančnem sektorju so lani zrasla za 1,2 odstotka, medtem ko so se decembra znižala za pol odstotka. Posojila državi so se povečala za 58,3 odstotka, gospodinjstvom pa za slabih deset odstotkov. Večina prirasta je šla na račun bank v večinski tuji lasti.

Posojila nefinančnim družbam so se znižala za 2,6 odstotka v primerjavi z letom prej, znižanje pa je bilo posledica povečanih oslabitev in odplačil posojil. Pri tem se je povečal delež dolgoročnih posojil. Vloge nebančnega sektorja so se lani zmanjšale za 0,3 odstotka in so konec decembra znašale 23,5 milijarde evrov, vloge gospodinjstev pa so se lani povečale za pol milijarde, na 14,3 milijarde evrov, kar je manj kot polovica prirastov, ki smo jih bili navajeni v letih pred krizo, še ugotavljajo analitiki Banke Slovenije.