Bruto dohodek bank je znašal 290,5 milijona evrov, kar je 0,2 odstotka manj kot v lanskih prvih treh mesecih. Pri tem so čiste obresti porasle za 6,2 odstotka, na 165,7 milijona evrov, neobrestni prihodki pa so upadli za 7,6 odstotka, na 124,8 milijona evrov. "Vse banke so poslovale z dobičkom, ki je pred obdavčitvijo za 4,8 odstotka presegel lanskega v enakem obdobju. Posojilna rast nadalje prispeva k rasti obrestnih prihodkov in je eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki bodo vplivali na dobičkonosnost bank v prihodnje," je v mesečni informaciji o poslovanju bank zapisala Banka Slovenije.
Povečana tudi bilančna vsota bančnega sistema
Bilančna vsota bančnega sistema se je marca medletno povečala za 3,7 odstotka, na 39,5 milijarde evrov. V prvem četrtletju se je tako povečala za 706 milijonov evrov, kar je skoraj toliko kot v zelo ugodnem lanskem letu.
Bilančna vsota v BDP-ju je znašala 86 odstotkov, kar je še vedno 40 odstotnih točk manj kot ob koncu leta 2008.
Na strani virov so se znova povečale predvsem vloge gospodinjstev, ki predstavljajo skoraj polovico vseh virov financiranja bančnega sistema, povečale pa so se tudi vloge države in drugih finančnih organizacij. Vloge podjetij so se v prvem četrtletju še naprej postopno zmanjševale, kar kaže, da podjetja pri financiranju rednega poslovanja in investicij poleg bančnih virov uporabijo tudi lastna sredstva, ki jih imajo pri bankah in so marca znašala 6,5 milijarde evrov.
Rast stanovanjskih, pa tudi nenamenskih posojil
Banke so še naprej usmerjene v kreditiranje gospodinjstev prek stanovanjskih in hitrorastočih potrošniških posojil. V prvem četrtletju se je rast stanovanjskih posojil povečala na 5,2 odstotka, že sicer visoka rast potrošniških posojil pa na 12,8 odstotka medletno.
Potrošniška posojila, ki so v primerjavi s stanovanjskimi posojili razmeroma donosnejša za banke, hkrati pa tudi bolj tvegana, sicer predstavljajo manjši delež posojilnega portfelja, a pridobivajo pomen. V zadnjih treh letih vrednosti posameznih potrošniških posojil naraščajo, ročnost posojil se daljša, veliko posojil pa je nenamenskih, s čimer se tveganost povečuje, opozarja regulator.
Delež posojil nebančnemu sektorju, obrestovanih po fiksni obrestni meri, se še naprej povečuje in je v stanju pri stanovanjskih posojilih v marcu znašal 27,5 odstotka, pri potrošniških 53,1 odstotka, pri posojilih podjetjem pa 16,9 odstotka. V prvem četrtletju so banke povečale tudi posojila podjetjem, za 252 milijonov evrov, kar je več kot v celotnem letu 2018. Medletna rast posojil podjetjem se je tako z 2,9-odstotne povprečne rasti v letu 2018 marca 2019 zvišala na 3,5 odstotka.
Kakovost posojilnega portfelja se izboljšuje
Kakovost posojilnega portfelja se še izboljšuje, delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) je marca upadel na 3,6 odstotka. Delež NPE pri potrošniških posojilih se je v prvem četrtletju ohranjal pri 2,7 odstotka, pri stanovanjskih posojilih pa se je rahlo znižal na 2,2 odstotka. "Kakovost portfelja na segmentu prebivalstva ostaja dobra, ob tem pa izpostavljenost bank do prebivalstva znaša že četrtino celotnega portfelja," pravijo v centralni banki.
Terjatve v zamudi nad 90 dni so znašale le še dva odstotka razvrščenih terjatev bank in so primerljive z vrednostjo pred veliko finančno krizo. "Kljub temu je potrebna nadaljnja aktivnost bank po razreševanju še preostalega dela nedonosnih terjatev, saj se z ohlajanjem gospodarske rasti ta proces lahko zelo upočasni ali celo zaostri," opozarja Banka Slovenije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje