Banke so v prvem letošnjem polletju neto sproščale oslabitve in rezervacije, medtem ko so jih lani v enakem obdobju neto oblikovale, v redni mesečni informaciji o poslovanju bank navaja Banka Slovenije. Natančneje sta več kot dve tretjini bank letos neto sproščali oslabitve in rezervacije, več kot polovico je k temu prispevala ena banka. Neto sproščanje oslabitev in rezervacij je na ravni sistema znašalo 26 milijonov evrov, medtem ko so banke lani v enakem obdobju oblikovale za 98,5 milijona evrov neto oslabitev.

"Vzdržnost tako ustvarjenih dobičkov bank ostaja tudi v prihodnje negotova, saj je sproščanje oslabitev in rezervacij običajno kratkotrajna in ne more nadomestiti še naprej padajočih neto obrestnih prihodkov," so posvarili v Banki Slovenije. Upadanje neto obrestnih prihodkov se je upočasnilo, in sicer so junija čiste obresti znašale 310,2 milijona evrov ter s tem na letni ravni 4,5 odstotka manj. So se pa za 2,7 odstotka povečali neobrestni prihodki, ki so znašali 279,9 milijona evrov. Rast teh prihodkov je bila bistveno nižja kot v predhodnih mesecih, ko so se povečali zaradi enkratnih učinkov, predvsem pripoznanja iz prevrednotenja bančnih naložb.

Bilančna vsota bančnega sistema se je junija izrazito povečala, kar je posledica pridobljenih virov bank na junijski avkciji Evrosistema (TLTRO-III) in močnega porasta vlog gospodinjstev. Junijsko povečanje bilančne vsote bančnega sistema je znašalo 1,4 milijarde evrov, kar je največji mesečni prirast po juniju 2008. Bilančna vsota se je medletno okrepila za 10,3 odstotka in konec junija znašala 47,7 milijarde evrov.

Nadaljevanje pozitivnih trendov kreditiranja

Pozitivni trendi so se nadaljevali pri kreditiranju gospodarstva in gospodinjstev. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so ostali na nizki ravni, in sicer v zadnjih treh mesecih pri 1,4 odstotka. Posojila nebančnemu sektorju so se v polletju medletno okrepila za 426 milijonov evrov, na skoraj 24 milijard evrov, potem ko so se poleg visokega prirasta stanovanjskih posojil (za 245,9 milijona evrov) povečala tudi posojila tujcem in drugim finančnim organizacijam. Znova se je upočasnilo medletno zmanjševanje posojil nefinančnim družbam, ki so po obsegu (8,9 milijarde evrov) že primerljiva z lanskimi v enakem obdobju.

Rast posojil gospodinjstvom se od marca letos krepi in je junija znašala 2,9 odstotka medletno, kar je, tako kot v preteklih mesecih, predvsem posledica povečanja stanovanjskih posojil (6,6 odstotka medletno). Obseg stanovanjskih posojil je bil junija višji za 71 milijonov evrov, kar je enkrat več od povprečnega prirasta v prvih petih mesecih letos. Nadaljevalo se je zmanjševanje stanja potrošniških posojil, medletno krčenje posojil nefinančnim družbam pa se je po navedbah Banke Slovenije upočasnilo.

Bruto dohodek bank je v polletju znašal 590,1 milijona evrov, kar je 1,3 odstotka manj kot v prvem šestmesečju lani. Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je na ravni sistema ob polletju znašala 10,6 odstotka, ob upoštevanju dolgoročnega povprečja oslabitev in rezervacij pa bi znašala le tretjino dejanske, so še zapisali.

Nakup srbske banke pognal polletni dobiček skupine NLB

Skupina NLB je v letošnjem prvem polletju ustvarila 139,8 milijona evrov dobička po davkih, kar je 90 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. K temu je vidni del prispevala skupina Komercijalne banke, so sporočili iz banke. Čisti obrestni prihodki so se povečali za 32 odstotkov na 198,6 milijona evrov, predvsem zaradi prispevka skupine Komercijalne banke v vrednosti 48,9 milijona evrov. Tudi brez njega so čisti obrestni prihodki ostali stabilni, na enaki ravni kot v enakem obdobju lani, čeprav se nadaljuje okolje nizkih obrestnih mer in presežne likvidnosti v celotni bančni panogi, so zapisali.

Čisti neobrestni prihodki so presegli njihova pričakovanja in dosegli 135,3 milijona evrov. Večji del teh izvira iz prihodkov iz čistih opravnin, ki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali v vseh bankah skupine, najbolj pa v NLB-ju, predvsem zaradi učinkovite prodaje drugih bančnih produktov v povezavi s povečanim obsegom novih posojil in znatno okrepljenimi storitvami upravljanja premoženja. Skupina Komercijalne banke je k čistim neobrestnim prihodkom prispevala 18 milijonov evrov. Skupni stroški so znašali 197,3 milijona evrov. Ti so se v primerjavi z enakim obdobjem lani v NLB-ju znižali večinoma zaradi pozitivnih učinkov projektov optimizacije stroškov, nižji pa so bili tudi v nestrateških članicah.

"Rezultati poslovanja NLB Skupine v prvi polovici leta so znova dokazali ustreznost in pomen doslednosti pri izvajanju njene strategije, zlasti osredotočenost na digitalizacijo, omejevanje stroškov, konkurenčnost cen in prilagodljivost ter lanskoletni prevzem Komercijalne banke Beograd, ki je že pomembno prispevala k rezultatom Skupine v prvem polletju," je na seji nadzornikov poudaril predsednik nadzornega sveta NLB-ja Primož Karpe. Rezultati kažejo, da je skupina na dobri poti, da doseže napovedi za letos.

Kot je dejal predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak, so s poslovnimi rezultati NLB Skupine v prvih šestih mesecih res zadovoljni. "Okrepljen kapitalski in likvidnostni položaj na eni strani zagotavlja upravičevanje pričakovanj naših deležnikov, saj smo jim že izplačali prvi obrok dividend, predvidenih za letos, na drugi strani pa nam omogoča nenehno iskanje novih priložnosti za rast," je poudaril.