Po tekočem tečaju evra je BDP na prebivalca lani znašal 11.690 evrov, kar je za 6,7 odstotka več kot leta 2001. Prva letna ocena stopnje gospodarske rasti je za leto 2002 2,9 odstotka, pri čemer je za 0,3 odstotne točke manjša, kot je bila za lani ocena četrtletnih računov.

Skupna zaposlenost, merjena z ekvivalentom polnega delovnega časa, se je leta 2002 prvič po štiriletnem obdobju zmanjšala. Zaposlenih naj bi bilo 899.500 oseb, kar je 0,5 odstotka manj kot leto prej.

Največ pridobile finančne storitve
Po dodani vrednosti v tekočih cenah so v letu 2002 največ pridobile finančne storitve, in sicer tako banke kot zavarovalnice. Njihov delež v dodani vrednosti se je povečal s 3,8 odstotka leta 2001 na 4,7 odstotka leta 2002. Spremembe relativnih cen so vplivale na zmanjšanje deleža dodane vrednosti za 0,3 odstotne točke v predelovalnih dejavnosti (23,3 odstotka leta 2002), upočasnjena investicijska aktivnost pa za 0,3 odstotne točke v gradbeništvu (4,9 odstotka leta 2002).

Presežek v menjavi blaga in storitev s tujino
V izdatkovni strukturi BDP-ja je bil leta 2002 prvič po letu 1994 dosežen presežek v menjavi blaga in storitev s tujino v obsegu 75 milijard tolarjev oz. 1,4 odstotka BDP-ja, pri čemer je obseg izvoza blaga in storitev v letu 2002 zadržal visoko stopnjo rasti (6,4 odstotka leta 2001 in 6,5 odstotka leta 2002).

Manjšanje deleža bruto investicij
Po prvi oceni se je delež bruto investicij v osnovna sredstva v BDP-ju še naprej manjšal (22,6 odstotka leta 2002, 24 odstotkov leta 2001 in 25,7 odstotka leta 2000). Zaradi povprečno komaj 3,6-odstotne rasti cen investicijskih proizvodov so se investicije v obsegu kljub vsemu realno povečale za 1,3 odstotka.