Primanjkljaj se je v letu 2012 tako zmanjšal do ravni primanjkljaja na začetku kriznega leta 2009.
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za dva odstotka. K temu so največ prispevale višje cene hrane in pijače, gostinskih storitev, tobačnih izdelkov in električne energije. V primerjavi s februarjem so se cene marca zvišale za 0,3 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. Še višjo rast cen življenjskih potrebščin so marca zavirale nižje cene osebnih avtomobilov, telefonskih aparatov in plina. Povprečna 12-mesečna rast cen je marca ostala na ravni preteklih mesecev, to je pri 2,6 odstotka, potem ko je bila v enakem obdobju lani dvoodstotna.
GZS: Sloveniji za letos napoveduje krčenje bruto domačega proizvoda (BPD) za dva odstotka, v prihodnjem letu pa bo napovedih njihove analitske skupine možna le 0,1-odstotna oživitev gospodarstva
Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je v pogovoru za TV Slovenija dejal, da so napovedi za gibanje BDP-ja znižali zaradi slabših razmer v mednarodnem okolju ter zaostritve razmer na finančnih trgih, v slovenskem gospodarstvu in na trgu dela. Zdaj je po njegovem najpomembneje sprostiti krč v gospodarstvu, konsolidirati javne finance in sanirati bančni sistem.
Satistični urad pa je sporočil, da se je na letni ravni javnofinančni primanjkljaj v lanskem letu zaradi krčenja izdatkov zmanjševal. Po prvih ocenah je dosegel 1,315 milijarde evrov ali 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je predlani znašal 2,298 milijarde evrov ali 6,4 odstotka BDP-ja. Javni dolg je od konca lanskega leta narasel na 19,189 milijarde evrov ali 54,1 odstotka BDP-ja.
Lani so se prihodki zmanjšali za 0,4 odstotka, skupni izdatki pa za 5,7 odstotka
V zadnjem lanskem četrtletju je bil primanjkljaj ocenjen na 136 milijonov evrov ali 1,6 odstotka BDP-ja, kar je najmanjši četrtletni primanjkljaj države v obdobju od kriznega leta 2009. Zato je bil tudi skupni primanjkljaj države lani bistveno manjši kot leto prej, so sporočili iz statističnega urada.
Lani so se skupni prihodki države nominalno zmanjšali za 0,4 odstotka, skupni izdatki pa kar za 5,7 odstotka. Tudi to je bilo vzrok za to, da je bil primanjkljaj države lani bistveno nižji kot leto prej.
Med izdatki so se lani nominalno najbolj zmanjšali kapitalski transferji (za 57 odstotkov ali 423 milijonov evrov), bruto investicije (za 19,6 odstotka ali 257 milijonov evrov), socialna nadomestila v denarju in v naravi (za 2,4 odstotka ali 171 milijonov evrov), sredstva za zaposlene (za 3,3 odstotka ali 151 milijonov evrov) ter izdatki za blago in storitve (za 2,7 odstotka ali 67 milijonov evrov).
Na precej veliko zmanjšanje tekočega primanjkljaja sektorja države so lani vplivale tudi specifične transakcije, ki so v izračunu primanjkljaja države prikazane kot tekoči transfer kapitala (pokrivanje izgub državnih podjetij z dokapitalizacijo, prepoznanje terjatev državnih podjetij, super dividende in plačila zapadlih državnih poroštev).
Primanjkljaj za lani je bil na centralni ravni države ocenjen na 1,239 milijarde evrov ali 3,5 odstotka BDP-ja, kar je za 1,032 milijarde evrov manj kot leto prej, ko je dosegel 6,3 odstotka BDP-ja. Na lokalni ravni države je bil lani dosežen presežek 33 milijonov evrov ali 0,1 odstotka BDP-ja, leto prej pa primanjkljaj v vrednosti 17 milijonov evrov.
Skladi socialne varnosti so lani izkazovali primanjkljaj v vrednosti 108 milijonov evrov ali 0,3 odstotka BDP-ja. To je bistveno več kot leto prej, ko je primanjkljaj znašal le devet milijonov evrov, so izpostavili statistiki. Razlog za majhen predlanski primanjkljaj je bila dokapitalizacija Kapitalske družbe (Kad) s strani centralne države v vrednosti 90 milijonov evrov.
Javni dolg lani dobrih 54 odstotkov BDP-ja
Konsolidirani maastrichtski bruto dolg države je bil konec leta 2012 ocenjen na omenjeni 54,1 odstotka BDP-ja, leto prej pa na 16,954 milijarde evrov ali 46,9 odstotka BDP-ja. Dolg se je povečal predvsem v zadnjem lanskem četrtletju z zadolžitvijo v dolarske obveznice na ameriškem trgu v vrednosti 1,727 milijarde evrov in zaradi zadolžitve za evropski začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF od 82 milijonov evrov na začetku leta na 708 milijonov evrov konec lanskega leta.
Letos: Javnofinančni primanjkljaj ocenjen na 4,3 odstotka BDP-ja
Za letos je javnofinančni primanjkljaj ocenjen na 1,499 milijarde evrov ali 4,2 odstotka BDP-ja. V napoved je vključena tudi dokapitalizacija bank v prvem četrtletju v vrednosti 420 milijonov evrov ali 1,2 odstotka BDP-ja. Brez dokapitalizacije bank je predvideni primanjkljaj države ocenjen na 1,079 milijarde evrov ali tri odstotke BDP-ja. Javni dolg pa je ob koncu leta ocenjen na 21,016 milijarde evrov ali 59,2 odstotka BDP-ja.
Primanjkljaj se je v letu 2012 tako zmanjšal do ravni primanjkljaja na začetku kriznega leta 2009.
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za dva odstotka. K temu so največ prispevale višje cene hrane in pijače, gostinskih storitev, tobačnih izdelkov in električne energije. V primerjavi s februarjem so se cene marca zvišale za 0,3 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. Še višjo rast cen življenjskih potrebščin so marca zavirale nižje cene osebnih avtomobilov, telefonskih aparatov in plina. Povprečna 12-mesečna rast cen je marca ostala na ravni preteklih mesecev, to je pri 2,6 odstotka, potem ko je bila v enakem obdobju lani dvoodstotna.
GZS: Sloveniji za letos napoveduje krčenje bruto domačega proizvoda (BPD) za dva odstotka, v prihodnjem letu pa bo napovedih njihove analitske skupine možna le 0,1-odstotna oživitev gospodarstva
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje