Bruto domači proizvod (BDP), popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem znižal za 4,5 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 3,4 odstotka. Domače trošenje se je v prvem četrtletju zmanjšalo za 3,1 odstotka, na kar sta vplivala tako končno trošenje, ki se je zmanjšalo za enak odstotek, kot bruto investicije, ki so se zmanjšale za 3,3 odstotka. V okviru končnega trošenja pa se je povečala potrošnja države, in sicer za 5,8 odstotka. Končna potrošnja gospodinjstev se je v prvem četrtletju zmanjšala za 6,4 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se zmanjšale za 6,3 odstotka.
Na zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva je vplivalo zmanjšanje investiranja v večino osnovnih sredstev, razen v gradbeništvu, kjer so se v letni primerjavi povečale za 3,8 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se povečale investicije v proizvode intelektualne lastnine, za 1,7 odstotka. Povečale so se tudi zaloge. Kot so ocenili statistiki, so k rasti BDP-ja prispevale 0,5 odstotne točke in so tako blažile padec celotnih bruto investicij in domače potrošnje.
Izvoz se je v prvem četrtletju leta v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem zmanjšal za 1,6 odstotka, kar je prvič v zadnjih 10 letih, z izjemo drugega četrtletja 2012, ko se je zmanjšal za 0,1 odstotka. Uvoz se je zmanjšal za 2,5 odstotka, zaradi tega razmerja je bil vpliv zunanje trgovinskega presežka na rast BDP pozitiven. K rasti BDP-ja je tokrat prispeval 0,5 odstotne točke.
V prvem četrtletju še brez vpliva epidemije na trg dela
Zaposlenost je v začetku leta še naraščala. Skupna zaposlenost je v prvem četrtletju znašala 1.041.617 oseb, kar je za odstotek več kot v prvem četrtletju lani. Največ novozaposlenih oseb je bilo v gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Upad zaposlenosti pa so zaznali v kmetijstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in predelovalnih dejavnostih.
Stopnja anketne brezposelnosti je v prvem četrtletju znašala 4,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki državnega statističnega urada. Stopnja brezposelnosti je bila z 11,5 odstotka najvišja med mladimi v starostni skupini od 15 do 24 let in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 1,6 odstotne točke. Eden izmen razlogov za visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi bi lahko bilo znižanje števila zaposlenih prek študentskega servisa; takih je bilo 23.000, kar je za 6,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani.
Najnižjo stopnjo anketne brezposelnosti, 3,6-odstotno, so imele osebe v starostni skupini od 55 do 64 let. Glede na prvo lansko četrtletje se je ta znižala za 0,8 odstotne točke. Število anketno brezposelnih je v prvem četrtletju doseglo 47.000, kar je za 5,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Delež brezposelnih moških je bil 49 odstotkov, žensk pa 51 odstotkov.
Glede na trajanje iskanja dela so s 35 odstotki prevladovali brezposelni, ki so iskali delo od enega do pet mesecev. Takšnih, ki so iskali delo manj kot mesec dni, je bilo dva odstotka.
Število delovno aktivnega prebivalstva se je v prvem četrtletju v medletni primerjavi povečalo za 0,4 odstotka na 982.000. Delovno aktivne je sestavljalo 88 odstotkov zaposlenih, 11 odstotkov samozaposlenih ter odstotek pomagajočih družinskih članov. Glede na enako obdobje lani se je število samozaposlenih znižalo za 11,6 odstotka, število zaposlenih pa zvišalo za 2,7 odstotka.
Statistiki v zadnjih letih opažajo trend zmanjševanja števila zaposlenih za določen čas in povečanja števila zaposlenih za nedoločen čas. V prvem letošnjem četrtletju je bilo takih za določen čas 108.000, za nedoločen čas pa 751.000. Število prvih se je v medletni primerjavi zmanjšalo za 7,4 odstotka, drugih pa povečalo za 4,4 odstotka.
Statistični urad je v anketi o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu delovno aktivne, ki v tednu pred anketiranjem niso delali – takih je bilo v prvem četrtletju 125.000 – tudi vprašal, zakaj niso opravljali svojega dela. V največji meri je bil razlog dopust (štirje odstotki), sledila je bolniška odsotnost (3,5 odstotka) ter čakanje na delo (1,7 odstotka).
Cenejši bencin in dražja hrana
Ob padcu BDP-ja so se v Sloveniji v maju znova znižale tudi cene življenjskih potrebščin – na letni ravni je bila deflacija tako kot aprila 1,2-odstotna, k njej pa so največ prispevali cenejši naftni derivati. Medtem so se cene na mesečni ravni zvišale, inflacija je bila 0,9-odstotna, k njej pa so največ prispevale višje cene svežega sadja.
Maja se je tako na letni ravni pocenilo blago za 2,9 odstotka, medtem ko so se storitve podražile za dva odstotka, je danes objavil statistični urad. K letni deflaciji so največ, 1,4 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati, 0,3 odstotne točke pa so prispevala cenejša obleka in obutev. Po drugi strani so k rasti najbolj, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane.
Medtem so k mesečni inflaciji 0,4 odstotne točke prispevale višje cene svežega sadja, 0,3 odstotne točke višje cene blaga in storitev iz skupine rekreacija in kultura, po 0,1 odstotne točke vsak pa še dražja obleka in obutev, druge storitve v zvezi z osebnimi vozili in vse druge majske podražitve. Maja je bila povprečna 12-mesečna rast cen 1,2-odstotna, potem ko je bila lani maja 1,7-odstotna. Maja lani je bila sicer letna inflacija 1,4-odstotna.
Skoraj 700 milijonov evrov primanjkljaja
Kot je sporočilo finančno ministrstvo, je državni proračun v prvih štirih mesecih letos izkazal 699,3 milijona evrov primanjkljaja. Prihodki v višini 3,03 milijarde evrov so bili v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za 9,7 odstotka, predvsem zaradi zniževanja davčnih prihodkov, odhodki pa so se povečali za 10,9 odstotka na 3,73 milijarde evrov.
Prilivi od davkov so med januarjem in aprilom skupaj dosegli 2,5 milijarde evrov in bili za 13 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Dohodnina v višini 398,8 milijona evrov je bila nižja za 22,4 odstotka, davek od dohodka pravnih oseb je bil nižji za 32,6 odstotka in je znašal 250,6 milijona evrov, DDV pa je bil nižji za 10,9 odstotka in je znašal 1,1 milijarde evrov. Prihodki od pobranih trošarin so znašali 410,6 milijona evrov in so bili za 13,3 odstotka nižji kot leto prej.
Med tekočimi odhodki so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov v prvem štirimesečju leta zvišale za 6,9 odstotka na 458,7 milijona evrov. Za slabih 20 odstotkov so bili višji izdatki za blago in storitve, v okviru tekočih transferjev pa je bilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom namenjeno 11,3 odstotka več sredstev (551,7 milijona evrov). Drugi tekoči domači transferji so bili višji za 25,9 odstotka in so skupaj znašali 1,1 milijarde evrov.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih štirih mesecih zabeležila približno 5,96 milijarde evrov prihodkov in 6,76 milijarde evrov odhodkov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje