Unija se je zato že obrnila na ruske in beloruske oblasti. Po besedah komisarja za energijo Andrisa Piebalgsa je komisija kljub pravoslavnemu božiču tako od Rusije kot tudi od Belorusije zahtevala nujno in podrobno pojasnilo.

Naftovod poteka prek beloruskega ozemlja proti Poljski in Nemčiji. Dovod nafte je bil ustavljen na Poljskem, posledice za drugo vejo naftovoda, ki vodi do Slovaške in v jugovzhodno Evropo, pa pristojni še preverjajo.

Ni razlogov za preplah
Predstavniki Unije zagotavljajo, da ni razloga za preplah in da zaloge nafte EU-ja za zdaj niso ogrožene. Skupnost bo kljub temu sprejela vse potrebne ukrepe; najbrž pa se bo še ta teden sešla posebna skupina za usklajevanje pošiljanja nafte in preučila nastale razmere. Poljska je imela zaloge nafte za več kot 70 dni (redne) dobave, nemških strateških zalog pa naj bi bilo za okoli 130 dni dobave.

S Petrola so ob tem sporočili, da prekinjena dobava ruske nafte neposredno ne more vplivati ne na dobavo nafte v Sloveniji ne na višjo ceno. Petrol se namreč z nafto oskrbuje iz rafinerij in dobaviteljev iz Sredozemlja in območij ob Črnem morju.

Unija se pripravlja na skupno energetsko politiko
Težave z naftovodom so se zgodile ravno dva dneva pred predstavitvijo ukrepov za oblikovanje skupne energetske politike Evropske unije. Evropska komisija je predstavila raziskavo Eurobarometra o tem, kako državljani EU-ja dojemajo energetske teme. Večina državljanov Unije meni, da sta tako njihova država kot celotni EU zelo odvisna od uvožene energije, vendar energetska vprašanja zanje niso tako pomembna kot brezposelnost, kriminal in zdravstvo.

Se bo ponovil ukrajinski scenarij?
Ruski naftovod je nehal dovajati nafto ponoči, domnevno zaradi sporov med oblastmi v Moski in Minsku glede cen energentov in tranzitnih stroškov. Rusija je sicer sporočila, da so dobavo nafte ustavili, ker je Belorusija od sobote dalje iz njega nedovoljeno jemala nafto. Po trditvah Rusije je bila Belorusija prva, ki je ustavila dobavo ruske nafte državam. Ker tranzit prek Belorusije ni bil več mogoč, je potem dobavo ustavila še Moskva. Po navedbah beloruskih oblasti je Belorusija nafto jemala kot plačilo carine za tranzit nafte, ki je v veljavo stopila s 1. januarjem, vendar pa ga Rusija ne želi plačati.

Izpad nafte odmeva v spominu - pred približno enim letom je Rusija za kratek čas ustavila dovod nafte zahodni Evropi prek Ukrajine - ker se nista mogli zediniti glede plačila. Evropski voditelji so se tedaj dogovorili, da bodo razvijali že omenjeno skupno energetsko politiko, o kateri bo več znano v sredo.

Najprej sta se državi sprli zaradi podražitve zemeljskega plina, ki ga Belorusiji pošilja Gazprom. Beloruska vlada se je odločila za protiukrep - od 1. januarja naj bi zaračunavali carino na nafto, ki prečka njihovo ozemlje. Za tono nafte naj bi Rusija odštela 45 dolarjev carine.

Moskva v sporu tudi z Bakujem
Zaradi nerešenega spora glede cene dobavljenega ruskega zemeljskega plina pa je izvoz nafte v Rusijo prek naftovoda Baku-Novorosisk ustavil Azerbajdžan. Nafto, ki je bila sprva namenjena v Rusijo, zdaj uporabljajo za energetsko oskrbo domačih elektrarn, ki zaradi propadlih pogovorov z ruskim energetskim velikanom Gazpromom niso več dobivale plina. Azerbajdžan je zavrnil nedavno zahtevo Gazproma, po kateri bi se cena za uvoz 1000 kubičnih metrov ruskega zemeljskega plina 1. januarja dvignila s 110 na 235 dolarjev. Takšnemu dvigu cen je sprva nasprotovala tudi Belorusija.