Tudi če bo na političnem prizorišču po izglasovani nezaupnici vladi Boruta Pahorja za nekaj mesecev zavladalo brezvladje, po mnenju uspešnega gospodarstvenika Joca Pečečnika to ne bo imelo prevelikega vpliva, saj pravi, da se gospodarstvo že nekaj časa spoprijema z vladno brezbrižnostjo. "Vlada je živela v nekem svojem balonu tam zgoraj v Ljubljani in ni pogledala na trg, kdo so sploh še živi podjetniki, ki imajo možnost zaposlovati in ustvarjati ter obdržati delovna mesta," je povedal za Odmeve.

Vpliva na bonitetno oceno ne bo
Na novo vlado stavita tudi ekonomista Janez Šušteršič in Sašo Polanec, to pa moramo dobiti z volitvami. "Patpoložaj, ki je bil nekaj časa v političnem kontekstu, se bo lahko prekinil, morda se bodo lahko dajale nove pobude," poudarja Polanec. Upa tudi, da se bo oblikovala koalicija, ki bo lahko izvajala reforme.

Da bi nezaupnica lahko vplivala na bonitetno oceno države, Šuštaršič ne verjame, saj pravi, da je v demokracijah normalno, da kdaj kakšna vlada tudi pade. V prihodnje po njegovih besedah ključna stvar povečati konkurenčnost gospodarstva. "V tem mandatu je Slovenija glede tega padla katastrofalno." Druga stvar pa je zmanjševanje proračunskega primanjkljaja in zadolževanja, kar pa seveda ne gre čez noč.

Treba je začeti varčevati v javnem sektorju
"Na eni strani mora priti nova vlada z enim programom varčevanja v javnem sektorju, na drugi strani mora zagnati neki nov gospodarski cikel. Vse to mora storiti, sicer bo v Sloveniji prišlo do določenih sprememb, predvsem na področju socialnega konsenza, vzdržnosti življenja," se strinja še predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

A pri tem ekonomista Polanca skrbi predvsem sindikalno gibanje oz. sindikati, saj se mu zdi, da so "največja obstrukcija slovenskemu razvoju". Tudi sindikalisti upajo, da bo nova vlada začela delati čim prej, saj se bo s tem lahko nadaljeval socialni dialog.

Sindikalisti si želijo vzpostavitev dialoga
"Upam, da bo prihodnja vlada razumela, da je kakovost življenja ljudi v tej državi ključnega pomena, ne pa banke in politične igrice," je svoje želje v prispevku Jelene Aščič povzel predsednik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj. Tudi predsednik največje zveze sindikatov ZSSS-ja Dušan Semolič je izpostavil, da družba potrebuje reforme, ampak predvsem reforme tistih, ki so krizo povzročili, ne pa reforme na račun delavskih pravic.

Če povzamemo, so si tako predstavniki gospodarstva kot ekonomski strokovnjaki in tudi sindikalisti edini, da država potrebuje nove ljudi na oblasti, ki bodo takoj začeli blažiti težave v gospodarstvu ter na trgu dela.