Po informacijah večmesečna pogajanja med državo kot največjo lastnico, ki jo je najprej zastopalo finančno ministrstvo, zdaj pa Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, in belgijskim KBC-jem niso prinesla nikakršnega napredka. Medtem ko KBC svojo udeležbo pri 250 milijonov evrov vredni dokapitalizaciji še naprej pogojuje z dodatnim članom v upravi in dodatnim v nadzornem svetu, naj bi predstavniki agencije pod vodstvom finančnega ministrstva te zahteve zavračali, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič.

NLB mora finančno injekcijo dobiti do konca marca
Iz agencije so skopo sporočili, da pogajanja s KBC-jem še potekajo, in izrazili upanje, da bodo uspešno končana. V isti sapi so še navedli, da so v nasprotnem primeru na voljo tudi druge možnosti, s katerimi bi lahko izpolnili zahteve Banke Slovenije, da se NLB kapitalsko okrepi.

Edina možnost, da NLB dobi finančno injekcijo do konca marca, kot zahteva regulator, je sicer to, da NLB dokapitalizira država sama. A tudi tu se porajajo določeni pomisleki. Določila Evropske komisije namreč narekujejo, da mora pri dokapitalizaciji bank vsaj 20-odstotni delež zasebnega kapitala, v nasprotnem primeru gre za nedovoljeno državno pomoč.

Iz nedavnih besed ministra Franca Križaniča, da bo Bruselj pri državnih dokapitalizacijah letos zamižal na eno oko, pa je sklepati, da se je država na možnost, da sama poskrbi za potreben kapital, že pripravila. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je le še, zakaj potem tega ni storila že prej. V tem primeru se bonitetna ocena NLB-ja morebiti ne bi znižala, nove evropske stresne teste, ki se začenjajo ta mesec in bodo pokazali tveganja, katerim je NLB izpostavljen, pa bi banka brez dvoma pričakala mirneje.