Vlada je osnutek predloga zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 sprejela v sredo, predlog pa bo dokončno oblikovala na eni od prihodnjih sej, so napovedali na vladi. Tisto, kar se zdi ekonomistu Sašu Polancu, sicer članu strokovne skupine za pripravo protikoronskih svežnjev, za podjetja najpomembnejše, je, da so se nekoliko omehčala merila glede subvencioniranja fiksnih stroškov. Zadnji preračun po njegovih besedah kaže, da se bo vsem položaj izboljšal.
Kaj vsebuje osnutek PKP 7?
Država bo sofinancirala hitre teste v gospodarstvu, podjetjem pa pomagala pri plačilu stalnih stroškov, prispevala bo do 2000 evrov na zaposlenega.
Vlada predlaga tudi zamrznitev minimalne plače, novo formulo za izračun bi uveljavila aprila.
Upokojenci bodo poleg izredne uskladitve pokojnin lahko prejeli do 300 evrov dodatka, verski uslužbenci 700 evrov temeljnega dohodka, družine pa do 50 evrov otroškega dodatka za vsakega otroka.
Delavci v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih, ki delajo z bolniki s covidom-19, bodo dobili stoodstotno nadomestilo plače.
Med predvidenimi novimi ukrepi je tudi 100-milijonsko jamstvo Slovenskega podjetniškega sklada za bančna posojila malim in srednje velikim podjetjem. Eno izmed najbolj prizadetih gospodarskih panog, turizem, pa bi država reševala tudi z 200-milijonskim posojilnim skladom.
"Omejitev za subvencije se ne spreminja in ostaja na 3,6 odstotka od lanskih celoletnih prihodkov, se pa spreminja tisti del, ki je bil zelo omejujoč – 1000 evrov subvencije na zaposlenega. Ta meja se dviguje na 2000 evrov. Podjetja, ki bodo merila torej izpolnila, bodo mesečno na zaposlenega lahko dobila največ 2000 evrov," je pojasnil v pogovoru za Finance.
Polanec ob tem ne podpira predloga o prisilnem upokojevanju vseh, ki so izpolnili pogoje za upokojitev. "Na načelni ravni tega predloga ne podpiram. Tudi v skupini nismo o tem govorili, mislim, da bi večina zagovarjala, da se ne skrajšuje delovne aktivnosti. Slovenija še vedno šepa v deležu starejših, ki so delovno aktivni. Če nekateri zmorejo, naj še delajo," je dejal in poudaril, da takšen ukrep ne bi bil dober za pokojninsko blagajno.
Po svežnjih pomoči, še svežnji za zagon gospodarstva
Premier Janez Janša je pred tedni napovedoval tudi možnosti posebne pomoči za najbolj prizadete panoge, a po Polančevih besedah to za zdaj ni predvideno. "Največja težava je v tem, da bi morali potem za vsako panogo oblikovati posebne pogoje," je pojasnil.
Polanec sumi, da bi bil sicer sedmi protikoronski sveženj ukrepov lahko zadnji, a priznava, da je to pogojeno z njegovim optimizmom. "Ogromno ukrepov se podaljšuje za pol leta. Mogoče lahko pričakujete ukrepe za okrevanje. Želeli bi imeti tudi svežnje za zagon gospodarstva," je napovedal.
O tem, čemu natančno bi bili namenjeni, je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti, bi bili pa zastavljeni v smislu prestrukturiranja gospodarstva, med drugim bi bila lahko sredstva namenjena raziskavam in naložbam.
Popolno zaprtje zelo nevarno za gospodarstvo
Ekonomist se je dotaknil tudi pobude zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja o popolnem 14-dnevnem zaprtju gospodarstva. Dejal je, da ministra razume z vidika, da se število okužb z novim koronavirusom ne umirja. Je pa tak ukrep po njegovih besedah zelo nevaren z vidika gospodarstva. To na letni ravni ustvari skoraj 50 milijard evrov oz. jih je lani, kar pomeni, da bi nas vsak mesec zaprtja stal štiri milijarde evrov, kar je velika vsota, je opozoril.
Slovenija se sicer trenutno lahko zadolžuje, obrestne mere so zgodovinsko nizke, a bi zaradi takih ukrepov lahko prišlo do bistveno povečanega zadolževanja in mogoče posledično do poslabšanja dostopa do mednarodnih finančnih trgov za državo, je opozoril.
Nekatere panoge se morda ne bodo vrnile na raven pred epidemijo
Natančnih izračunov o tem, koliko nas sicer stane jesenski del zaprtja, Polanec nima. "Za spomladanski del sem pripravljal izračune in prišel do tega, da naj bi spomladanski del odškrtnil pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Tokrat nisem računal, ker je bistveno bolj zapletena situacija in šoki niso tako enostavni. Nekateri so zaprti, drugi ne ...," je pojasnil. Ocenil je, da bi bila bilanca podjetij danes verjetno boljša, če bi država prej začela izvajati ukrepe subvencioniranja fiksnih stroškov.
Glede prihodnosti oz. časa po krizi se po Polančevem mnenju zna zgoditi, da se določene panoge ne bodo vrnile na predkrizno raven. "Če pogledamo na spletno trgovino, je vprašanje, koliko bo fizična trgovina ostala nespremenjena ali na primer kakšen bo turizem v prihodnje, ali bodo ljudje manj potovali ... pričakujem, da bo vlada želela pomagati. Če se bo ocenilo, da se gospodarstvo prepočasi pobira, pričakujem, da bodo predlagani novi ukrepi," je dejal.
Zamrznitev minimalne plače
Med predlaganimi ukrepi je v osnutek PKP-ja 7 vključena tudi zamrznitev minimalne plače, novo formulo za izračun pa bi vlada uveljavila aprila. Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije opozarjajo, da mnoga podjetja zaradi koronske krize ne bi prenesla dodatnega pritiska v obliki dviga minimalne plače. Pozivajo, naj ta za celotno leto 2021 ostane pri 940,58 evra. Ekonomsko-socialni svet bo vprašanje obravnval v petek.
"Spremenjen način določitve višine minimalne plače za leto 2021 po formuli, kot izhaja iz zakona o minimalni plači, bi v tem trenutku dodatno nesorazmerno obremenil gospodarstvo. Tega dodatnega bremena mnoga podjetja ne bi prenesla," so zapisali v pozivu, ki so ga pred petkovo sejo naslovili na ekonomsko-socialni svet. Po njihovih navedbah je treba upoštevati, da bi višji stroški dela pomenili dodatno zmanjševanje števila delovnih mest. Zato višanju minimalne plače s 1. januarjem 2021 nasprotujejo. Predlagajo, da se minimalna plača za prihodnje leto določi v višini 940,58 evra mesečno, torej v enaki višini, kot je bila določena za letos.
Predlog kriznega dodatka za delavce z minimalno plačo
"Ob tem se zavedamo, da je tudi za zaposlene delo v trenutnih razmerah, povezanih z ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19, oteženo," so zapisali in dodali, da zato predlagajo tudi, da se v okviru sedmega protikoronskega zakona sprejme ukrep, na podlagi katerega bodo vsi zaposleni v gospodarstvu, ki so prejemniki minimalne plače in delo tudi dejansko opravljajo, v letu 2021 prejeli mesečni krizni dodatek, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov, ter ga v celoti plača država.
Na temo minimalne plače so se oglasili tudi v SBC-ju – Klubu slovenskih podjetnikov. Kot so zapisali, podpirajo rast minimalne plače ob gospodarski rasti. "V času akutne krize, kot smo ji priče zdaj, pa bomo z njenim dvigom ogrozili številne že tako socialno šibke," so zapisali. Mnoga podjetja, ki so bila že prej šibka, pa tudi nekatera, ki so bila pred krizo finančno močna, bijejo boj za preživetje, so opozorili in se pridružili drugim gospodarskim organizacijam pri pobudi za zamrznitev minimalne plače.
Ostro nasprotovanje sindikatov
Sindikati po drugi strani ideji o zamrznitvi ostro nasprotujejo. Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je sklenilo začeti priprave na vse oblike sindikalnega boja. Tudi glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je z veliko večino glasov izglasoval sodelovanje sindikata v splošni stavki, če bi vlada in pozneje DZ posegla v zakonsko opredeljeno uskladitev minimalne plače s 1. januarjem 2021.
Zahtevam, da sedmi protikoronski zakon ne sme vsebovati določbe o zamrznitvi minimalne plače, se je pridružila tudi Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam. Za dosego tega cilja se je sklenila pridružiti pripravam za splošno stavko in druge sindikalne dejavnosti.
Sindikat delavcev trgovine nasprotuje možnosti nedeljskega odprtja trgovin na prehodu leta
Z ostro kritiko predloga sedmega protikoronskega zakonskega svežnja so se oglasili tudi v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije, kjer opozarjajo, da interventni zakon ne sme posegati v sistemske zakone, ki nimajo opravka z obvladovanjem zdravstvene krize.
"Vlada je v predlog PKP7 vključila predlog spremembe 8. člena Zakona o trgovini tako, da lahko trgovci zdaj določijo obratovalni čas prodajaln v nedeljo, 27. decembra 2020, in nedeljo, 3. januarja 2021. Vlada s tem ponovno posega v spremembo sistemskih zakonov in izkorišča naglico, s katero se interventni zakon sprejema, ob tem pa ne dopušča možnosti socialnega dialoga oz. računa na to, da bo javnost to spregledala," so zapisali v sindikatu.
Ker trenutno ostajajo odprte samo nujne trgovine, torej v prvi vrsti trgovine z živili, je predlagana sprememba po mnenju Sindikata delavcev trgovine ponovno voda na mlin le živilskim trgovinam, ki jih je koronakriza pravzaprav najmanj prizadela. Te po navedbah sindikata v letu 2020 v glavnini dosegajo začrtane plane in poslovne cilje, medtem ko so trgovine z otroškim, tehničnim in drugim nenujnim blagom zaprte.
"Delavci in delavke želijo delati, a v sklopu delovnega časa, kot ga določa veljavni zakon o trgovini, ob strogem spoštovanju varnostnih ukrepov in primernem vrednotenju njihovega dela, saj danes še vedno opravljajo delo v tveganih razmerah za minimalno plačilo," so še zapisali na sindikatu in pozvali k spoštovanju Zakona o trgovini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje