Skupina Sava, ki je letošnje devetmesečje končala z 80,3 milijona evrov izgube, bo prodala svoj 23,83-odstotni lastniški delež v Abanki Vipa. Šef Save Janez Bohorič zanj pričakuje bistveno višjo ceno od te na borzi.
Bohorič svoja pričakovanja utemeljuje s tem, da računajo na prevzemno premijo. "Seveda pa bo cena, po kateri bomo prodali, odvisna tudi od interesa na trgu," je za STA dejal prvi mož Save.
K skupni prodaji namerava Sava povabiti tudi Zavarovalnico Triglav (ZT), ki je največja lastnica Abanke Vipa, hkrati pa z njo skupaj preučiti tudi morebitne alternativne poti za skupno rešitev težav, ki so pripeljale do odločitve o prodaji. Kot je dodal Bohorič, je Sava v stalnih stikih z ZT-jem.
"Mi igramo odprto igro"
Prvi mož Save je poudaril, da si Sava želi kupca, ki bo za delež plačal pošteno ceno, ki bo imel strateški interes za ohranjanje dejavnosti banke na slovenskem trgu in ki bo izpolnjeval pogoje, ki jih bodo za soglasje s prodajo postavili regulatorji. Ti bodo s svojo odločitvijo tudi pokazali svoje stališče do prodaje banke. "Omenjeni regulatorni organi bodo morali eventualno nestrinjanje s prodajo Abanke tudi ustrezno utemeljiti. Mi igramo zelo odprto, odkrito igro, s katero delujemo v dobro Save," je zatrdil prvi mož kranjske družbe.
Želeli postaviti bančni steber
Pomemben delež tretje največje banke v Sloveniji je Sava pridobila leta 2007. V družbi pojasnjujejo, da je bila takratna naložba tesno povezana s strategijo razvoja bančnega stebra in mogočim povezovanjem Gorenjske banke in Abanke Vipa. Sava je bila takrat že 45,9-odstotna lastnica Gorenjske banke in ocena sinergij združitve obeh bank je nakazovala mogočo nadpovprečno rast, s tem pa posledično tudi na rast vrednosti Savinih finančnih naložb.

Čeprav so se vseskozi zavzemali za čim hitrejšo združitev bank, pa se ta zaradi nestrinjanja delničarjev glede menjalnega razmerja delnic na podlagi ocenjenih vrednosti obeh bank, ni zgodila, je pojasnil Bohorič. Zato je po dolgotrajnih usklajevanjih projekt letos spomladi zašel v slepo ulico. Od takrat so se po Bohoričevih besedah likvidnostne razmere Save zaostrile, zaradi česar so se morali odločiti, da bodo nekaj prodali.
Prodaja Abanke v prvi polovici leta 2011
Zato je uprava Save presodila, da nadaljnje vztrajanje v tej smeri ni smiselno, "saj ni verjetno, da bi do združitve v doglednem času lahko dejansko tudi prišlo". Potrebo po odprodaji pa po besedah Save narekujejo tudi poslabšane razmere v gospodarstvu.
Dolgovi Save, ki so konec oktobra znašali okrog 281 milijonov evrov, bi se s prodajo bistveno znižali, s tem pa tudi stroški obresti. Uprava Save bo skupaj z drugimi delničarji Abanke Vipa, ki so potrdili sodelovanje pri prodaji delnic in katerih skupni lastniški delež že presega 50 odstotkov, pristopila k skupni prodaji, h kateri bodo povabljeni tudi drugi zainteresirani delničarji. Prodajo nameravajo izvesti v prvi polovici leta 2011.

Izguba bo pokrita iz v preteklosti oblikovanih rezerv
Izguba kranjske družbe je predvsem posledica 81,1 milijona evrov slabitev zaradi slabih naložb, kjer levji delež predstavlja naložba v Merkurju. Pri tej so samo terjatve do Merfina presegale 33 milijonov evrov.

Devetmesečni dobiček iz poslovanja matične družbe in skupine bi namreč znašal 3,7 milijona evrov, če ne bi prišlo do omenjenih slabitev, poudarjajo v družbi. Izguba, ki je nastala zaradi slabitve finančnih naložb, bo ob koncu poslovnega leta pokrita iz v preteklosti oblikovanih rezerv Save.

Savi največ prineseta gumarstvo in turizem
Največji delež v prihodkih od prodaje na ravni skupine je sicer predstavljalo gumarstvo, ki je k skupni prodaji skupine prispevalo 59 odstotkov. V turizmu je skupina Sava ustvarila 35 odstotkov vseh prodajnih prihodkov, preostale dejavnosti pa so prinesle šest odstotkov.