Napovedi kažejo, da bodo izdatki za pokojnine, zdravstveno oskrbo in drugo le še rasli. Letos predstavljajo 18 odstotkov BDP-ja, čez deset let bodo narasli na 20 odstotkov BDP-ja, leta 2050 pa na 33 odstotkov. Slabše bi jo takrat odnesla le Luksemburg in Grčija, je za TV Slovenija poročala Lidija Pak.

Marko Mršnik, analitik pri Standard & Pooru, je pojasnil, da lahko Slovenija kljub trenutno ugodnemu položaju pride med države z največjim izzivom glede proračunske porabe, ki vodi k vedno večjemu proračunskemu primanjkljaju.

Da se črn scenarij ne bi uresničil, so potrebne reforme
Dolg države bi v tem primeru dosegel 476 odstotkov BDP-ja. Da se tako črn scenarij ne bi uresničil, države pripravljajo reforme. V bonitetni hiši kot dober primer izpostavljajo slovensko omejitev pokojnin na le četrtinsko usklajevanje, ki bo veljalo prihodnje leto. Za slabo pa so označili, da oblasti že dolgo poznajo našo prihodnjo demografsko sliko, a v reforme niso zagrizle že prej.

Na vprašanji, ali bodo rezi drugod v prihodnje še ostrejši, če bodo spremembe pokojninske zakonodaje premile, in kaj bo to pomenilo za bonitetno oceno Slovenije, je Mršnik odgovoril, da v prihodnjih od treh do petih letih ne pričakujejo, da bi lahko sledilo znižanje bonitetnih ocen, razen če bi se pojavili drugi vzroki. Lahko pa bi ob koncu desetletja, če se ne izvedejo potrebni ukrepi, sledil pritisk na bonitetno oceno.