Cena Gorenjevih delnic je celo dosegla 12,68 evra, kar pomeni 6,3-odstoten plus. Promet se je povečal in je s Krko dosegel 1,5 milijona evrov. Najvišji posli so se sklepali pri 72,55 evra. Petrol je ob dobrih 400 tisoč evrih prometa dosegel 326,9 evra. Slovenski borzni indeks (4.339 točk) se je zvišal za 0,94 odstotka in je zdaj 24 odstotkov nižje, kot je bil pred točno letom dni. Če primerjamo njegovo gibanje z 9. marcem, ko so mednarodni trgi dosegli večletno dno, je indeks SBI20 višje za 26 odstotkov. To pomeni točno pol manjši pribitek našega elitnega indeksa od newyorškega indeksa S & P 500.

Tečaji najprometnejših delnic:

Bančni sektor ugodno ovrednoten
Tudi Evropa je z novim tednom dobila zalet. V območju evra je storitveni sektor, podobno kot v ZDA, prvič po 16 mesecih zaznal rast. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (971 točk) je v ponedeljek pridobil 0,8 odstotka. Pozitivno je (zlasti na telekomunikacijski sektor) vplivala novica o združevanju Telenorja in Alfe Group. Tudi v torek se je na stari celini nadaljevala rast. Študija, ki sta jo izdelali Bank of America in Merrill Lynch, kaže, da je bančni sektor v Evropi relativno ugodno ovrednoten, zato tudi v torek krepko pridobivajo finančni papirji. Cena zlata je prvič presegla 1.035 dolarjev.

V Avstraliji višje obresti
Avstralska centralna banka je prva med industrijskimi državami, ki je prvič po lanskem marcu zvišala obrestno mero, in sicer za četrt odstotne točke, na 3,25 odstotka, saj so se gospodarske razmere precej izboljšale. Novica je pričakovano okrepila avstralski dolar, na delniške trge pa ni imela posebnega vpliva. Vlagatelji so očitno presodili, da gre za osamljen primer, zato ni bilo preplaha. Vprašanje, kdaj bosta ameriška in evropska centralna banka začeli višati obresti, je sicer zelo aktualno, vendar niti FED niti ECB v zdajšnjih razmerah še ne upata zaostrovati denarne politike.