Borzni posredniki in vlagatelji so še naprej nasmejani. Newyorški delniški indeksi so v ponedeljek dosegli rekordne vrednosti, v torek pa so na koncu nekaj malega izgubili. Dow Jones je dopoldne vseeno nov mejnik premaknil na 30.588 točk. Tudi na evropskih borzah je v zadnjih dneh leta 2020 veselo. Frankfurtski DAX30 je v ponedeljek dan končal pri 13.818 točkah, kar je zgodovinski vrh. Londonski FTSE100 (6602 točki) je v torek porasel četrtič v nizu, tokrat za poldrugi odstotek, pri čemer so ključno vlogo odigrale delnice AstraZenece (+3,3 %), katere cepivo naj bi v nekaj dneh dobili dovoljenje za uporabo. Foto: Reuters
Borzni posredniki in vlagatelji so še naprej nasmejani. Newyorški delniški indeksi so v ponedeljek dosegli rekordne vrednosti, v torek pa so na koncu nekaj malega izgubili. Dow Jones je dopoldne vseeno nov mejnik premaknil na 30.588 točk. Tudi na evropskih borzah je v zadnjih dneh leta 2020 veselo. Frankfurtski DAX30 je v ponedeljek dan končal pri 13.818 točkah, kar je zgodovinski vrh. Londonski FTSE100 (6602 točki) je v torek porasel četrtič v nizu, tokrat za poldrugi odstotek, pri čemer so ključno vlogo odigrale delnice AstraZenece (+3,3 %), katere cepivo naj bi v nekaj dneh dobili dovoljenje za uporabo. Foto: Reuters

29. decembra leta 1989, na zadnji trgovalni dan leta, je tokijski delniški indeks Nikkei pri 38.957 dosegel rekordno vrednost. S tem ni zrcalil le izjemnega vzpona japonskega gospodarstva, ampak tudi špekulacij, ki so se ob izjemno ohlapni denarni politiki Japonske centralne banke razpasle pri vseh mogočih naložbenih razredih, predvsem pri nepremičninah. Dovolj zgovoren je podatek, da naj bi bila takrat tokijska cesarska palača na papirju vredna več kot celotna Kalifornija, članstvo v enem od ekskluzivnih golf klubov pa je stalo 3,7 milijona dolarjev. Pok balona je bil neizogiben (Nikkei je bil tri leta pozneje vreden le še 17 tisoč točk), japonsko gospodarstvo si do konca stoletja ni več opomoglo, ekonomisti pa so govorili o izgubljenem desetletju.

Dolar je letos v primerjavi z evrom izgubil deset odstotkov. Kratke pozicije pri ameriški valuti (short) so zelo priljubljene, v tednu do 21. decembra je bilo teh pozicij skupaj za 26,6 milijarde dolarjev, kar je največ v zadnjih treh mesecih. Foto: Reuters
Dolar je letos v primerjavi z evrom izgubil deset odstotkov. Kratke pozicije pri ameriški valuti (short) so zelo priljubljene, v tednu do 21. decembra je bilo teh pozicij skupaj za 26,6 milijarde dolarjev, kar je največ v zadnjih treh mesecih. Foto: Reuters

V pričakovanju novih stimulusov
Nikkei se je včeraj povzpel za dobra dva odstotka, pri 27.524 točkah je še vedno kar 30 odstotkov oddaljen od rekorda, a vendarle – dosegel je najvišjo raven v zadnjih 30 letih in je v zadnjih letih tako sledil gibanjem vseh pomembnih delniških indeksov po svetu. Vzroki, da finančni trgi tudi ob koncu leta ne kažejo znakov šibkosti (in dosegajo rekordne vrednosti), so na dlani: Trump je podpisal sveženj pomoči, vreden 900 milijard dolarjev, predstavniški dom, ki ima demokratsko večino, je medtem potrdil predlog zakona za povečanje finančne pomoči Američanom s 600 na 2000 dolarjev (predlog mora potrditi še senat), centralne banke bodo še nekaj let vodile ultraohlapno denarno politiko, cepivo vliva upanje na konec mračnih časov, dosežen je bil tudi dogovor o brexitu.


letošnja donosnostaktualna vrednost
bitcoin+260 %26.980 USD
Applove delnice+84 %135 USD
indeks Nasdaq (New York)+43 %12.850 točk
indeks Nikkei (Tokio)+15 %27.524 točk
EUR/USD+10 %1,2254
indeks Dow Jones (New York)+6 %

30.335 točk

indeks DAX30 (Frankfurt)+4 %

13.761 točk

indeks SBITOP (Ljubljana)-2,6 %

902 točki

nafta brent-25 %

51,07 USD

Nov balon?
Tako kot je leta 1989 v neslutene višave poletel indeks Nikkei, tako letos divje narašča vrednost bitcoina. Komaj smo poročali o preboju magične meje 20 tisoč dolarjev, že se bitcoin bliža 30 tisoč dolarjem. V nedeljo je cena presegla 28 tisoč dolarjev, s čimer je najpomembnejša kriptovaluta letos poskočila že za skoraj 300 odstotkov. V celotnem kolaču kriptovalut BTC predstavlja že 70-odstotni delež. Čeprav dogajanje zelo spominja na leto 2017, pa v iskalniku Google niti približno še ni toliko poizvedb za bitcoinom kot takrat. Pomembno je tudi, da so tokrat v ozadju rasti pomembni institucionalni vlagatelji. To zmanjšuje verjetnost za črn scenarij in nov 80-odstotni padec bitcoina, vsekakor pa bo treba počasi računati na konkretnejši popravek, saj takšna rast ni vzdržna.

Bitcoin se je v nedeljo zavihtel nad 28 tisoč dolarjev, včeraj ob 22. uri pa je bil vreden nekaj manj kot 27 tisoč dolarjev, s čimer je bila njegova tržna kapitalizacija točno 500 milijard dolarjev. Foto: Reuters
Bitcoin se je v nedeljo zavihtel nad 28 tisoč dolarjev, včeraj ob 22. uri pa je bil vreden nekaj manj kot 27 tisoč dolarjev, s čimer je bila njegova tržna kapitalizacija točno 500 milijard dolarjev. Foto: Reuters

Odlično leto za zlato, a vseeno je bil v senci bitcoina
Čeprav se je zlato letos zaradi vse negotovosti, povezane z epidemijo (pa tudi zaradi pomislekov, ali nas ne čaka visoka inflacija), izkazalo kot imenitna naložba (cena zlate unče se je povzpela za 24 odstotkov, poleti je celo prvič v zgodovini padla meja 2000 dolarjev), je letošnja rast bitcoina več kot desetkrat višja! Bitcoinu so zadnji teden sledili tudi alt kovanci (eter je v ponedeljek skoraj dosegel 750 dolarjev) z izjemo XRP-ja, ki je v nemilosti vlagateljev (včeraj strmoglavljenje na 0,17 dolarja). Ameriški regulator SEC je namreč prejšnji teden vložil tožbo proti ameriškemu podjetju Ripple in ga obtožil prodaje neregistriranih vrednostnih papirjev. Menjalnica Bitstamp za ameriške stranke XRP umika iz ponudbe, podobno je sklenil tudi Coinbase.

Tulipanov balonček

Borzna zgodovina pozna kar nekaj balončkov, prvega pa so povzročili tulipani. Cena ene čebulice najbolj cenjene vrste tulipana je zaradi špekulacij (in celo trgovanja z nekakšnimi derivati na tulipane) dosegla 3000 guldnov, za kar je moral povprečen delavec delati približno 20 let. Ena sama čebulica je bila vredna že toliko kot kakšna nepremičnina! Pok mehurčka je bil le še vprašanje časa, februarja 1637 je, potem ko na dražbi niso uspeli prodati čebulice po izklicni ceni, sledil polom, saj je v enem mesecu cena padla za 90 odstotkov.