Desetletna nemška obveznica je od ponedeljka do četrtka utrpela takšne izgube, kot jih od uvedbe evra v tako kratkem obdobju še ni, volatilnost (gre za to, kako hitro se cene spreminjajo v en in drug ekstrem) obveznic pa je bila celo takšna, kot ni bila niti leta 2012, ko je Evropo najbolj pestila dolžniška kriza. Potem ko je bila na začetku tedna donosnost osrednje nemške obveznice (ta se giblje v nasprotni smeri od cene obveznice) le malo nad pol odstotka, se je v četrtek pri 0,998 odstotka povsem približala enemu odstotku. Zgodovinsko gledano je to seveda še vedno izjemno nizka donosnost, vendar je premik res občuten, če vemo, da je bila donosnost še sredi aprila 0,05-odstotna.

Draghi: Pripravite se na višjo volatilnost
Krivdo, da obveznice niso več varno zavetišče, nosi tudi Evropska centralna banka. Guverner Mario Draghi je sredi tedna povedal, da se je treba v okolju nizkih obrestnih mer navaditi na večjo volatilnost finančnih trgov. Seveda si nihče ne želi, da bi donosnosti še naprej naraščale, saj bi to podražilo tudi bančna posojila in ogrozilo okrevanje evropskega gospodarstva. Po enem izmed izračunov naj bi bila gospodarska rast v posamezni državi v prihodnjih 12 mesecih nižja za od 0,1 do 0,2 odstotne točke, če se nominalna obrestna mera dolgoročne obveznice te države zviša za 50 bazičnih točk.

Evropske delnice letos še vedno v krepkem plusu
Ker nad finančnimi trgi kot Demoklejev meč visi tudi grška kriza, ni nič nenavadnega, da so bili delniški indeksi na evropskih trgih zadnje dni bolj kot ne obarvani rdeče. Frankfurtski DAX30, ki je pred točno enim letom prvič presegel psihološko mejo 10 tisoč točk, je na tedenski ravni izgubil 1,9 odstotka. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 je kljub "težavam", ki jih ima v zadnjem obdobju, še vedno zajetnih 13 odstotkov višje kot na začetku leta. Evro je v petek, ko je osrednji delniški indeks v Atenah strmoglavil za pet odstotkov, zdrsnil na 1,1049 dolarja, potem ko je le dan prej pri 1,138 dolarja dosegel najvišjo raven v več kot dveh tednih.

Ugodni podatki z ameriškega trga dela
Na Wall Streetu so se ob koncu delovnega tedna spremenile "stave", kdaj bo Fed začel zaostrovati denarno politiko. Večina meni, da se bo to zgodilo oktobra, potem ko je ameriško gospodarstvo maja dodalo 280 tisoč delovnih mest neto, kar je nad pričakovanji, istočasno pa se je zvišala tudi urna postavka (na letni ravni za 2,3 odstotka, kar je največ po avgustu 2013). Skratka, dva pomembna znaka, da gre gospodarstvu bolje, zato bo moral Fed, ki ključno obrestno mero Fed funds že od decembra 2008 drži na ničelni ravni, ukrepati, da ga ne prehiti inflacija. Dow Jones je v petek izgubil tretjino odstotka, na tedenski ravni pa skoraj odstotek.

Zlato najnižje v zadnjih skoraj treh mesecih
Cena nafte se je ob koncu tedna po treh dneh padanja okrepila za dva odstotka, kar ni najbolj logično, saj se je Opec na srečanju na Dunaju odločil, da v prihodnje pol leta kvote za črpanje ostanejo nespremenjene, s čimer bo ponudba še naprej presegala povpraševanje. V četrtek je skoraj 159-litrski sod brenta za hip pogledal pod 61 dolarjev, kar je bilo sedemtedensko dno, a je nato sledil skok nad 63 dolarjev. Vseeno je brent na tedenski ravni izgubil 3,6 odstotka. Zlato se je v petek predvsem na račun močnejšega dolarja spustilo na najnižjo raven v zadnjih enajstih tednih, saj je bilo vredno le še 1.162 dolarjev za unčo, s čimer je tudi zapustilo trgovalno območje zadnjih nekaj tednov (1.170-1.220 dolarjev), kar povečuje verjetnost za nadaljnje padanje.

Mrtvilo na Ljubljanski borzi
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP v sredo pri 790 točkah končal najnižje po koncu marca. Dogajanje je že dalj časa dolgočasno, priznavajo tudi poznavalci. "Precej ležerno trgovanje se nadaljuje že nekaj dni. Velikih sprememb tečajev ni, še največ volatilnosti je bilo mogoče opaziti pri Telekomu, kjer pa bo odziv večji takoj po tem, ko bo dokončno znano, kaj bo s prodajo. Do tedaj večjih sprememb na Ljubljanski borzi ne pričakujemo, razen če se bo tudi k nam preselil negativni sentiment, ki je trenutno prisoten na tujih borzah," je za MMC komentiral Uroš Ožbolt iz Alte. Največ, dobre štiri odstotke, so ta teden pridobile delnice Pozavarovalnice Sava, kar bi lahko bila posledica objave rezultatov poslovanja v prvem letošnjem četrtletju.