Sorodna novica Uvedba carin: To je velika stvar, začetek ponovnega obogatenja Amerike

Donald Trump je sporočil, da z 12. marcem uvaja 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija iz vseh držav sveta. Iz nekaterih držav so že sledili ostri protiukrepi, kar povečuje verjetnost za trgovinsko vojno, to pa bi znižalo svetovno gospodarsko rast in verjetno povečalo inflacijo. Iz Evropske komisije so prav tako sporočili, da bodo pripravili odgovor. "Carine so slabe za podjetja in potrošnike," je povedal Ursula von der Leyen. Največ jekla sicer Američani uvozijo iz Kanade (ta je vodilna tudi pri aluminiju), Brazilije, Mehike, Južne Koreje in Nemčije. Trump tako uresničuje svojo agendo in dnevno skrbi za to, da se njegovo ime v borznih komentarjih pojavlja večkrat kot Fed, četrtletni dobički ali sveži makroekonomski podatki.

DAX prvič nad 22 tisoč, SBITOP kmalu med "dvatisočaki"
Čeprav Trump zatrjuje, da želi predvsem Ameriko narediti veliko, pa je letos opaziti približno dvakrat večjo rast evropskih kot newyorških delniških indeksov. Vseevropski indeks STOXX 600 je v torek drugi dan zapored končal na rekordni vrednosti, frankfurtski DAX je prvič presegel mejo 22 tisoč točk, pariški CAC40 se je spet povzpel nad 8000 točk, s čimer je po negativnih lanskih gibanjih letos pridobil že skoraj devet odstotkov. Delnice številnih znanih podjetij letos vidno pridobivajo, na primer banki Societe Generale (+34 %) in Commerzbank (+20 %), švicarski proizvajalec luksuznih dobrin Richemont (+30 %), Telekom Italia (+24 %), energetsko podjetje BP (+18 %). Ne pozabimo seveda Ljubljanske borze, kjer je indeks SBITOP (letos +19 %) le še dober odstotek oddaljen od meje 2000 točk, Petrolove delnice pa so letos poskočile za 33 odstotkov (na 42 evrov).

Muskovo premoženje v slabih dveh mesecih nižje za skoraj 90 milijard
Letošnja rast indeksa STOXX 600 je za zdaj skoraj osemodstotna, rast indeksa S & P 500 pa le malo več kot triodstotna. Leto je še mlado, po mesecu in pol ne kaže delati preveč analiz, a vseeno je opazno, da v New Yorku ni več rasti velikih tehnoloških podjetij. Še več, pri nekaterih so padci kar občutni. Tesline delnice so od decembrskega vrha oddaljene že 32 odstotkov, Elon Musk pa je s tem izgubil skoraj 90 milijard dolarjev premoženja, potem ko je bil decembra "težek" že 486 milijard dolarjev. Mnogi niso presenečeni, da Tesline delnice izgubljajo, saj so bile strahovito precenjene, če vemo, da je Tesla ob vse hujši kitajski konkurenci (prevladuje BYD) lani prodala 20 tisoč vozil manj kot leto prej, številke pa tudi letos nazadujejo. V Franciji (1141) in Nemčiji (1277) je bilo na primer januarja registriranih okrog 60 odstotkov manj Tesel kot januarja 2023.

Ameriški tehnološki sektor izgubil sijaj?
Drugi, sicer malce manj ekstremen primer, je Alphabet (Google). Delnice so prejšnji teden takoj po objavi poslovnih rezultatov (resda v zunajborznem trgovanju) padle za devet odstotkov, ker je imelo podjetje "le" še 30-odstotno rast prihodkov poslovanja v oblaku, predvsem pa, ker se stroški UI-investicij opazno višajo. Vlagateljem seveda to ni všeč in želijo videti hitre rezultate vseh teh vlaganj, torej monetizacijo UI-ja. Ker so tudi delnice Nvidie, katerih vrednost je v prejšnjih dveh letih silovito naraščala, letos v minusu, se že pojavljajo mnenja, da je konec prevlade delnic družine Veličastnih sedem. Letos gre namreč res dobro le Metinim delnicam (+20 %). Michael Hartnett, prvi investicijski strateg pri Bank of America, ki si je izmislil ime Veličastnih sedem ("Magnificent 7"), zdaj te delnice imenuje "Lagnificent 7", saj naj bi zaostajale za rastjo trga. Hartnett je napovedal, da bo letos ameriška prevlada na delniških trgih dosegla vrh in je konec obdobja rasti "Big Tech" delnic, priporoča pa preusmeritev na preostale večje trge (tudi v Evropo), ki so še precej ugodno ovrednoteni.

V pričakovanju objave ameriške inflacije; rekordna vrednost zlata
V drugi polovici tega tedna bodo (seveda ob Trumpu) smer delniških trgov narekovali tudi sveži makroekonomski podatki in guverner ameriške centralne banke Jay Powell. Znano bo, kakšna je bila v ZDA januarska inflacija, saj bo objavljen indeks CPI. Na letni ravni naj bi ostal nespremenjen pri 2,9 odstotka. V četrtek sledi še objava indeksa cen proizvajalcev (CPI). Vlagatelji bodo z zanimanjem spremljali tudi razplet dvodnevnega Powllovega zaslišanja v kongresu. Powell bo verjetno vztrajal pri tem, da ni potrebe po zniževanju obrestnih mer. Vse več je torej možnosti, da bo Fed letos samo enkrat znižal obrestno mero. Očitno pa to ne moti kupcev zlata. Najpomembnejša plemenita kovina je ta teden nov rekord premaknila že na 2940 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.