Ko je Draghi pred dobrima dvema letoma, ko je Evropo močno pestila dolžniška kriza, izjavil, da bo naredil vse za obrambo evra, je trg spoznal, da misli resno, in donosi obveznic držav, kot sta Italija in Španija, so močno padli. Tudi tokrat vlagatelji vedo, da je signal jasen. Draghijeve besede na bančni konferenci v Frankfurtu namreč obljubljajo, da bo Evropska centralna banka že na decembrski seji sprejela dodatne likvidnostne ukrepe, ki bi vsaj v teoriji povečali posojilno dejavnost, zvišali potrošnjo, spodbudili gospodarsko rast in s tem inflacijo. Ni jih malo, ki stavijo, da bo ECB najavil kvantitativno sproščanje v najširši obliki tega pojma, torej začel odkupovati državne obveznice.

Nižje obresti na Kitajskem
Kot da to ni dovolj, so finančni trgi v petek dodaten veter v jadra dobili tudi iz Pekinga. Kitajska se je odločila, da zaradi najnižje gospodarske rasti v skoraj četrt stoletja ukrepa, zato je prvič po dobrih dveh letih znižala ključni obrestni meri. Obrestno mero za posojila je spustila za 40 bazičnih točk, na 5,6 odstotka, obrestno mero za depozite pa za 25 bazičnih točk, na 2,75 odstotka. Oktobra se je občutno znižalo bančno kreditiranje, kar je sprožilo ugibanja o močnejšem ohlajanju drugega največjega svetovnega gospodarstva, ki bo imelo letos 7,4-odstotno rast BDP-ja, kar je najmanj v zadnjih 24 letih in rahlo manj od želja kitajskih oblasti (7,5 odstotka).

Delnice navzgor, poražen le evro
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je samo v petek poskočil za 2,6 odstotka, tedenski pribitek pa je bil s 5,2 odstotka najvišji po sredini leta 2013. Donos španske (2,014 odstotka) in italijanske (2,195) desetletne obveznice je dosegel rekordno nizko vrednost, podobno velja tudi za primerljivo slovensko obveznico (2,47-odstotna donosnost do dospetja). Newyorški Dow Jones je v petek pridobil pol odstotka in med trgovanjem dosegel že 17.894 točk. Na tedenski ravni se je zvišal za odstotek. S tem je že peti teden zapored pridobival. Poraženec Draghijevih zaobljub o boju proti deflaciji je bil seveda evro. Če je bilo v sredo treba za evro plačati še 1,2599 dolarja, je v petek vrednost evropske valute zdrsnila do 1,2386 dolarja.

Švicarji v nedeljo na "zlati" referendum
Nafta je končala kar osem tednov dolg niz izgubljanja vrednosti, sod brenta je spet nad 80 dolarji. Zlato je na tedenski ravni tretjič zapored poraslo in se zavihtelo nad 1.200 dolarjev. Švica bo 30. novembra na referendumu odločala o tem, ali naj švicarska centralna banka v svoji bilanci delež zlate rezerve poveča na dvajset odstotkov. Nemška Bundesbanka ima, mimogrede, v svoji bilanci 15-odstotni delež zlata. Trenutne napovedi kažejo, da bo referendum padel, a domišljijo razburja scenarij, da bi referendum uspel. V tem primeru bi morala švicarska centralna banka v petih letih na trgu kupiti med 1.500 in 1.800 ton zlata, saj zlato trenutno v njeni aktivi s 1.040 tonami predstavlja le osemodstotni delež.

Pozitivni izid bi občutno dvignil cene zlata
Švica je, čeprav je na prehodu iz 20. v 21. stoletje na veliko prodajala zlato (in to po cenah, ki so približno štirikrat nižje kot danes), na lestvici držav z največ zlatimi rezervami vseeno na sedmem mestu. Če bo morala osrednja banka v svoji bilanci res več kot podvojiti delež zlata, bi Švica postala tretja največja lastnica zlata, takoj za ZDA in Nemčijo. "Verniki" v zlato seveda upajo, da bo referendum uspel. Tržno ravnovesje bi se namreč zaradi velikega povpraševanja močno spremenilo. Lani je svetovno povpraševanje po zlatu doseglo 4.065 ton. Če bi Švicarji letno pokupili okrog 300 ton zlata, bi svetovno povpraševanje povišali skoraj za desetino. Pri banki Bank of America ocenjujejo, da bi pozitivni izid referenduma sprožil rast zlata do 1.350 dolarjev.

Na Ljubljanski borzi rasti ni bilo
Indeks SBI TOP (816 točk) je izgubil odstotek. V petih dneh so še največ, 1,3 odstotka, izgubile delnice Gorenja, Krke in Telekoma. V ospredju so bile objave devetmesečnih poslovnih rezultatov. Telekom je imel dobrih 574 milijonov čistih prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka manj kot v istem lanskem obdobju. Dobiček se je znižal za 19 odstotkov, na 37,7 milijona evrov. Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih ustvarila tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je zvišal za tri odstotke na 45,7 milijona evrov. Luka Koper je dobiček povečala kar za 77 odstotkov, na 21,8 milijona evrov. Omenimo še 12-odstoten padec delnic Cinkarne Celje, kar je posledica neugodnega poročila o vplivu poslovanja podjetja na okolje in zdravje ljudi.