Klirinško-depotna družba (KDD) med drugim brezplačno hrani delnice, ki so jih lastniki kmalu po slovenski osamosvojitvi pridobili z lastniškimi certifikati. To pa se bo kmalu spremenilo, saj nova novela zakona zahteva ukinitev brezplačnih registrskih računov, in sicer za pravne osebe s 30. septembrom, za fizične pa s 1. januarjem 2017. "Borznoposredniške družbe in oddelki investicijskega bančništva znotraj bank bomo imeli do konca letošnjega leta veliko dela zaradi sprememb zakonodaje, vezane na registrske račune pri KDD-ju. Te spremembe so del integracije vseevropskega poravnalnega sistema T2S (Target2Securities). Ukinjajo se namreč registrski računi, ki so bili dodeljeni v začetku 90. let v procesu razdeljevanja delnic na podlagi certifikatov," je pojasnil Marko Pavlović, borzni posrednik pri GBD-ju.
240 tisoč državljanov še brez trgovalnega računa
Bodo Slovenci čakali do zadnjega, ali pa je že opaziti večje število novoodprtih trgovalnih računov? "Veliko malih delničarjev še nima urejenih prenosov svojih delnic na trgovalne račune. Po neuradnih podatkih je takih še kar okoli 240 tisoč državljank in državljanov Republike Slovenije, tudi preseljenih v tujino, zdomcev, pokojnih, katerih dediči niso uredili dedovanja ... Skratka, lahko govorimo o zajetnem premoženju navadnih državljanov, katerih velik del njih je dejansko tudi pozabil, da to premoženje sploh imajo! Do tega trenutka odziv teh delničarjev še ni bil velik, kljub številnim pozivom (medijski članki, tržna sporočila …). Zagotovo lahko ocenimo, da gre za premoženje, vredno več 100 milijonov evrov."

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (30. avgust):

Krkine delnice spet dosegle 60 evrov
Borzni posredniki na Ljubljanski borzi imajo sicer zadnje dni vendarle nekaj več dela. V torek je v prvi kotaciji promet s štirimi papirji presegel 100 tisoč evrov (Krka, Petrol, Gorenje, Sava Re), kar je v zadnjem času prava redkost. Pri tem so se le Krkine delnice podražile, in sicer za odstotek, na 60 evrov, kar je izenačena najvišja vrednost po mesecu maju. Krka je tudi najzaslužnejša, da je indeks SBITOP (735 točk) niz pozitivnih dni podaljšal na šest, pri čemer je njegova vrednost zdaj najvišja po lanskem avgustu. Ljubljanska borza je s tem sledila večinoma pozitivnim gibanjem na največjih evropskih delniških trgih, saj je le London dan končal v rdečem območju. Frankfurtski DAX30 (10.657 točk) se je predvsem zaradi odlične predstave bančnih delnic in cenejšega evra zvišal za odstotek.
Applove delnice izgubile slab odstotek
V ZDA so bili vlagatelji včeraj pod vplivom novice, da je zaupanje ameriških porabnikov doseglo najvišjo raven v zadnjih enajstih mesecih. Indeks zaupanja, ki ga meri inštitut Conference Board, je porasel za 4,4 točke, na 101,1 točke. To je povečalo verjetnost, da bo Fed septembra zvišal obrestno mero, posledično pa so bile med zmagovalci dneva finančne delnice, ki so v povprečju dosegle najvišjo raven po 16. decembru, ko je Fed prvič po finančni krizi zvišal obrestno mero. To je za zdaj edini dvig, trg pa je že več mesecev obseden z vprašanjem, kdaj sledi nov dvig obresti. Kljub vsemu se je indeks Dow Jones obrnil navzdol, najbolj pa so ga obtežile Applove delnice, ki so se zaradi 13-milijardne kazni, ki mu jo je naložila Evropska komisija, pocenile za skoraj odstotek.
Nafta in zlato navzdol
Presenetljiva rast zaupanja potrošnikov je okrepila dolar, tako da je bilo treba za evro plačati le še 1,1136 dolarja, kar je najmanj v zadnjih dveh tednih. Rast dolarja je vplival na pocenitev nafte. Brent je zdrsnil za več kot poldrugi odstotek, na 48,48 dolarja. Iz istega vzroka je cena zlata zdrsnila na 1.312 dolarjev, kar je v območju pettedenskega dna. Večje premike lahko pričakujemo v petek, ko bodo objavljeni sveži podatki z ameriškega trga dela. Analitiki ugotavljajo, da je ameriško gospodarstvo avgusta ustvarilo 180 tisoč neto delovnih mest, kar je manj kot 255 tisoč, kot jih je ustvarilo julija. Zlato je na te podatke zelo občutljivo, saj trg dela precej vpliva na Fedovo časovnico zaostrovanja denarne politike.