kratkim našel ECB.

The Economist piše, da gre kot že tolikokrat prej le za kratkoročno rešitev. Evropska centralna banka je na sestanku 6. septembra izpolnila visoka pričakovanja in najavila, da bo s programom OMT (Outright Monetary Transactions) neomejeno odkupovala kratkoročne obveznice ranljivih držav, vendar se bodo morale te države najprej podrediti strogim varčevalnim zahtevam. Španija se tako te dni neuradno z Brusljem že dogovarja o reformah, ki so potrebne, da bo Madrid dobil pomoč in bo potem tudi centralna banka lahko odkupovala španske obveznice.

Schäuble zaupa španskim reformam
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je sicer zatrdil, da Španija ne potrebuje druge pomoči kot tiste, ki je bila že obljubljena bančnemu sektorju, saj je z začrtanimi reformami na pravi poti, prav tako je dodatno pomoč večkrat zanikal španski premier Mariano Rajoy. Za finančne trge bi bilo, kot kaže, bolje, če bi Madrid za rešitev svojih javnih financ res zaprosil Bruselj za pomoč. S tem bi bilo odpravljene precej negotovosti, predvsem pa bi Evropska centralna banka lahko z začetkom odkupovanja španskih obveznic znižala njihovo zahtevano donosnost.

Frankfurt na letošnjem vrhu
Vodilni delniški indeksi se zadnji teden niti v Evropi niti v ZDA niso bistveno premaknili. Frankfurtski DAX30 je po 0,84-odstotni petkovi rasti dosegel letošnji vrh, preostali indeksi pa so le nekaj točk oddaljeni od vrha. V New Yorku je bil teden rahlo negativen. Dow Jones, ki je ta mesec dosegel najvišjo raven po decembru 2007, je v petih dnevih izgubil 0,1 odstotka, širši S & P pa 0,4 odstotka, vendar je od začetka leta še vedno za 16 odstotkov v plusu. Kar nekaj analitikov meni, da čaka Wall Street na kratek rok vsaj manjši popravek.

Padec dobičkov v tretjem četrtletju
Med pastmi, v katere se lahko do konca leta ujame Wall Street, se poleg evropske dolžniške krize omenja morebitno upočasnjevanje kitajske gospodarske rasti in padec dobičkov ameriških korporacij. Tako negativnih napovedi, kot so jih dali ameriški analitiki za dobičke tretjega letošnjega četrtletja, ni bilo že enajst let. Dobički 500 ameriških korporacij, ki so zajete v delniškem indeksu S & P 500, naj bi po napovedih v primerjavi z istim lanskim obdobjem padli za 2,2 odstotka.

Visoka rast delnic v gradbenem sektorju
Položaj ameriškega gospodarstva seveda ni dober, vsekakor pa je boljši kot v Evropi. V zadnjih mesecih so bili objavljeni precej spodbudni podatki z nepremičninskega trga, avgusta se je v primerjavi z julijem gradnja novih stanovanj in hiš v ZDA povečala za 2,3 odstotka. Nepremičninski sektor naj bi tako vendarle začel okrevati. To se odraža tudi pri rasti delnic gradbenih podjetij oz. podjetij, ki so kakor koli povezana z novogradnjami. Ta sektor je imel od 31. decembra v povprečju kar 62,3-odstotno rast delnic.

Skoraj petodsoten tedenski padec nafte
Trgovci z nafto so preživeli pester teden. Videli so sedemodstotni padec, ki ga je povzročila Savdska Arabija z napovedjo, da utegne zvišati proizvodnjo in poskrbeti, da bo cena zdrsnila proti stotim dolarjem. Ob koncu tedna se je nafta pobrala, brent se je s četrtkovih 107 (najmanj po 3. avgustu) povzpel na okrog 111,50 dolarja. Tedenski padec je še vedno zajeten - 4,5-odstoten. Cena zlata je je v petek pri 1.787 dolarjih skoraj dosegla letošnji vrh (1.790). Bikovsko razpoloženje je odraz spodbujevalnih ukrepov centralnih bank po vsem svetu.

Priznanje za Krko
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP v ponedeljek dosegel najvišjo vrednost po maju, nato pa se je rast ustavila, prav tako se je znižal tudi promet. Vseeno je SBI TOP na tedenski ravni pridobil tretjino odstotka. Med blue-chipi so se najbolj, za dobra dva odstotka, podražile Petrolove delnice, z 0,77-odstotno podražitvijo pa sledi Telekom. Najprometnejše Krkine delnice so izgubile pol odstotka. Novomeško podjetje je v četrtek prejelo nagrado za delničarjem prijazno družbo, ki jo podeljujeta Evropsko združenje delničarjev (Euroshareholders) in VZMD.