Eles je v Beričevem predstavil 63 milijonov evrov vreden daljnovod Beričevo-Krško, ki bo zagotavljal večjo zanesljivost oskrbe z elektriko.

Bratuškova je ob tem spomnila na ujmo z žledom, ki je prekinila nekatere daljnovodne povezave, tako da je brez električne energije ostalo mnogo prebivalcev. Na tak "boleč" način smo, po njenih besedah, spoznali, kako pomembna je elektrika.

"Žled, ki je prizadel velik del Slovenije, vsekakor ni pojav, ki bi toliko ljudi zelo pogosto prikrajšal za električno energijo, a podnebne spremembe prinašajo ekstremne vremenske pojave, ki se jim bomo morali prilagoditi, tudi na področju elektrooskrbe," je dejala Bratuškova.

Omenjeni daljnovod potrebujemo vse od osamosvojitve države, zato smo "danes lahko še toliko bolj zadovoljni, da se je uresničil dolgoročni cilj slovenske elektroenergetike", je poudarila Bratuškova.

"Daljnovod bo dolgoročno prinašal veliko koristi slovenskemu gospodarstvu in porabnikom električne energije. Ta bo namreč lahko cenejša, saj bodo lahko zaradi visoke izkoriščenosti prenosa sistema izgube manjše," je še menila premierka.

Več kot 30 let stara zgodba
Direktor sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar pa je spomnil, da je zgodba o daljnovodu Beričevo-Krško stara več kot 30 let, snovati se je začela v obdobju gradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek).

Eles je nato leta 2006 aktivno začel izgradnjo daljnovoda, a je več kot pet let porabil za umeščanje v prostor, medtem ko je sama gradnja trajala le dve leti. Gradnja se je končala novembra lani, ko so daljnovod priključili v elektroenergetski sistem.

Ob februarski ujmi pa se je po njegovih besedah pokazalo, kako pomemben je daljnovod - ta je namreč najkrajša in najoptimalnejša prenosno pot električne energije iz Posavja, kjer je proizvodnja elektrike največja, v osrednjo Slovenijo, kjer je poraba elektrike največja.

Če daljnovoda ne bi bilo, bi bili februarja osrednja Slovenija in Gorenjska brez električne energije ali v hudih redukcijah. Eles je po ujmi takoj pristopil k sanaciji omrežja, ki naj bi bila končana junija, je spomnil Mervar.

Zmogljivost enaka trem Nekom
Dvosistemski, 2 x 400-kilovoltni daljnovod je dolg nekaj več kot 80 kilometrov, njegova prenosna zmogljivost pa je enaka moči treh krških jedrskih elektrarn.

Daljnovod poteka skozi devet občin: Dol pri Ljubljani, Ljubljana, Šmartno pri Litiji, Litija, Šentrupert, Mokronog - Trebelno, Sevnica, Škocjan in Krško. V deseti občini, Ivančna Gorica, poteka le dostopna pot do stojnega mesta daljnovodnega stebra.

Kaotično nizka cena elektrike
Mervar je komentiral trenutne razmere na energetskem trgu, ki so tako v Sloveniji kot v tujini "kaotične".

"Borzne cene elektrike so nerealne in posledica so po moji oceni brezglave in nepremišljene politike na področju obnovljivih virov energije - ne le v Sloveniji, tudi v Evropi. Vse študije svetovnih agencij kažejo, da je stroškovna cena iz novih klasičnih proizvodnih enot nekje med 50 in 81 do 85 evrov za megavatno uro, cena na leipziški borzi, kot referenčni za oblikovanje cen v Sloveniji, pa se giblje med 33 in 34 evrov za megavatno uro," je še dejal Mervar in dodal, da to pomeni, da "bomo imeli v zelo kratkem času hude probleme, od kje in po kakšni ceni zagotavljati stabilne proizvodne vire", ko ne bo ne sonca ne vetra.

"Upam si trditi, da je trg z električno energijo v EU floskula in daleč od realnosti. Če cena električne energije v končni ceni elektrike predstavlja od 15 do 25 odstotkov, kar je povprečje EU, potem mislim, da ne moremo govoriti o odprtem trgu z elektriko," je še poudaril Mervar.