Vrsto stoletij so evropski gospodarji neusmiljeno izkoriščali to svojo afriško kolonijo. A v času, ko se je portugalsko gospodarstvo znašlo na najnižji točki, se je tok migracij obrnil. Angolsko diamantno in naftno gospodarstvo v zadnjem desetletju vztrajno raste z okoli 10 odstotki letno.
Portugalci so v tem času tam ustanovili že kar 7.000 podjetij in navezali tesne politične in druge stike, in ko se je Angola začela ozirati po izurjenih tujih delavcih, je njena stara kolonizatorka takoj poskočila.
A prvi korak za delavce je postanek na angolskem konzulatu v Alcantri, ki trenutno obdeluje več kot 20.000 portugalskih imigracijskih prijav letno.
- Španija: Zaradi gospodarske krize 1.200 mladih Špancev vsak mesec emigrira v Argentino. Med junijem 2009 in novembrom 2010 se je v Argentino preselilo okoli 30.000 Špancev. 6.400 jih je šlo v Čile, 6.800 pa v Urugvaj.
- Italija: Italijansko gospodarstvo je na mrtvi točki že od leta 2000 in okoli 600.000, pogosto visoko izobraženih mladih Italijanov, se je v zadnjem desetletju izselilo v tujino. Večina v Sevrno in Južno Ameriko in večina je za vse večjo stopnjo nezaposlenosti v Italiji okrivila Silvia Berlusconija.
Poseben odnos
"Razlog je samo en: na Portugalskem recesija ne gre nikamor. In to velja za vse," pravi Ricardo Bordalo, novinar portugalske agencije Lusa, ki je poročal iz Angole med letoma 2008 in 2011. Takrat se je število njegovih rojakov tam povečalo z 20.000 na 130.000. "Angola je bila po vojni popolnoma uničena in so potrebovali delovno silo. In več tisoč Portugalcev je še pred neodvisnostjo že živelo tam. Odnos med Portugalsko in Angolo je bil vedno poseben. Včasih se sovražimo, včasih se ljubimo in zdaj smo mi na vrsti, da gremo tja. A ni tako lahko dobiti vizo - nas kar malo namučijo," razlaga Bordalo.
Angolci razcveta priseljevanja svojih nekdanjih kolonizatorjev ne komentirajo. Tudi delavci, ki odhajajo tja, niso najbolj zgovorni. "Veliko med nami si jih želi tja, samo poglejte vrste," reče električni inženir, čakajoč pred konzulatom. "Mnogi moji kolegi so že šli. Najti službo tu je nemogoče, celo za visoko kvalificirane ljudi. Moja žena ima magisterij iz psihologije, a je zdaj ostala brez službe. Če že so službe, so zelo slabo plačane. Ljudje kot ona zdaj zaslužijo 600 evrov na mesec. Mnogi z diplomo zdaj delajo v klicnih centrih kot prodajalci. Ne, da kaj prodajo."
Bogata migracijska tradicija
Portugalska ima že dolgo tradicijo izseljevanja - v 60. letih je denar, ki so ga izseljenci pošiljali domov, predstavljal kar četrtino BDP-ja države. A evropske destinacije, ki so bile priljubljene v preteklosti, so danes precej manj mikavne.
"Vsepovsod po Evropi je na milijone brezposelnih. Veliki Britaniji in Franciji ne gre dobro. Enako ZDA. Bogatih je veliko, a tudi revnih je veliko," pravi inženir. "V Angoli gospodarstvo cveti. Vize ni lahko dobiti, a prišel sem v neposredni stik s tamkajšnjim podjetjem, kar stvar olajša. Tja grem za vsaj eno leto, nato pa bomo videli. Cilj je pet ali šest let."
Beg možganov
Portugalska vlada tega bega možganov (izselilo naj bi se že kar 10 odstotkov delovne sile v državi) sploh ne poskuša ustaviti. Decembra je premier Pedro Passos Coelho celo svetoval učiteljem, ki so postali višek, naj poskusijo v Angoli ali Braziliji, kjer naj bi bilo ogromno povpraševanja po učiteljih.
Angola se sicer ob prihodu mnogim ne zdi več kot raj na Zemlji. "Nekateri ljudje gredo tja in postanejo že v tednu dni depresivni, ker ne morejo prenesti umazanih ulic, prometnih zamaškov in korupcije, ponoči pa jih je strah iti iz hiše," pravi Antonio Fernandes, portugalski poslovnež, ki se je decembra vrnil v Angolo. "To ni dežela za pomehkužene."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje