Slovenija je lani s petodstotno realno rastjo BDP-ja (5,4-odstotno po desezoniranih podatkih) zabeležila najvišjo gospodarsko rast po izbruhu zadnje finančne in gospodarske krize, v prvem letošnjem četrtletju pa se je dinamika rasti nekoliko umirila. Realno se je rast medletno umirila na 4,6 odstotka, po sezonsko prilagojenih podatkih pa je dosegla pet odstotkov.

Pri tem se je zmanjšal prispevek zunanje trgovine, saj je rast uvoza dohitela oz. celo nekoliko prehitela rast izvoza, ki je nekoliko nižja zaradi malenkost nižjega zunanjega povpraševanja, medtem ko se domača poraba, tako zasebna potrošnja kot investicije, krepi, ugotavlja Evropska komisija. Gospodarsko razpoloženje se je v prvi polovici tega leta nekoliko poslabšalo, a ostaja na zelo visoki ravni, poudarjajo v Bruslju.

Omenjeno znižanje napovedi rasti slovenskega BDP-ja za letos in prihodnje leto so na Evropski komisiji pospremili s pojasnilom, da bo zunanje povpraševanje v tem obdobju predvidoma raslo manj od predhodnih pričakovanj, vendar bodo slovenski izvozniki zaradi dobrega konkurenčnega položaja še vedno lahko izkoristili rast v evrskem območju, ki bo nekoliko nižja od prejšnjih ocen.

Zaradi nadaljnje rasti domačega povpraševanja, ki ga bodo spodbujali rast zaposlovanja in plač ter ugodni pogoji financiranja za podjetja in gospodinjstva, bo v luči okrepljene rasti uvoza prispevek zunanje trgovine k rasti zelo verjetno negativen.

Podjetja bodo ob vse večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in dobrem finančnem položaju še naprej krepila investicije, zaradi izboljšanega koriščenja sredstev EU-ja pa naj bi se okrepile tudi naložbe države.

Višja inflacija
Rast v gospodarstvu se bo odrazila v rasti cen življenjskih potrebščin. Inflacija naj bi tako letos dosegla 2,1 odstotka, prihodnje leto pa 2,2 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od pričakovanj v majski spomladanski napovedi. Spodbujale jo bodo tako dražje cene energije kot tudi inflacijski pritiski zaradi rasti plač.