Več kot 400 tisoč ljudi bo po preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice dobilo njene delnice, številni se bojijo, da jim bodo vso vrednost pobrale borzne hiše. Naj odprejo trgovalne račune ali počakajo na uvedbo individualnih naložbenih računov, ki bodo menda cenejši in bolj preprosti? Se nam bolj splača še naprej varčevati na banki ali naj marca kupimo ljudske obveznice? Marsikateri odrasli si zdaj težko odgovori na ta vprašanja, bodoče osnovnošolce pa bi teh in drugih borznih trikov naučili že v šoli pri obveznem predmetu Finančno opismenjevanje. V oddaji Ob osmih smo o vsem tem spraševali državno sekretarko na finančnem ministrstvu Nikolino Prah.

Študije kažejo različne ocene finančne pismenosti Slovencev, v javnosti pa nekako prevladuje vtis, da smo na dveh skrajnostih: da bodisi vlagamo denar v nogavice oziroma na banke bodisi v neke zelo tvegane, morda celo nezakonite finančne piramide; skoraj nič aktivnosti pa ni na sredini. Je to mit ali resničnost?
To vprašanje zelo lepo odraža stanje v Sloveniji. Pri naložbah prihrankov smo po eni strani zelo konservativni. Večino imamo na bančnih vlogah, po najnovejših podatkih Banke Slovenije je to celo 27 milijard evrov. Po drugi strani pa smo zelo naklonjeni tveganjem in zelo veliko trgujemo tudi s kriptovalutami, kar je namenjeno bolj izkušenim vlagateljem, ki poznajo delovanje trga in sploh vedo, kaj pomeni kriptovaluta. Vmes imamo veliko produktov. Imamo vzajemne sklade, pokojninske sklade, lahko se trguje na naši borzi z delnicami, obveznicami, zakladnimi menicami ... ampak to je prebivalstvu manj poznano, in to bi radi približali širšemu krogu ljudi.

Kako pa boste sploh določili, kdo je finančno pismen, če sodišče profesorja gospodarskega prava razglasi za nepoučenega vlagatelja, kot se je zgodilo v primeru profesorja Boruta Bratine in zadeve s posojilom v frankih?
Primer profesorja Bratine poznam iz medijev, tako da nisem vsebinsko seznanjena s sodbo. Na splošno pa vseeno lahko povem, da so banke dolžne ob sklepanju kreditnih pogodb kreditojemalcu dati vsa ustrezna pojasnila, da ta razume, k čemu se zavezuje in kakšna so tveganja v konkretnem primeru. Kot sem razumela, je sodišče presodilo ob vseh dejstvih in dokazih, da ta pojasnila niso bila ustrezna – tudi ne za profesorja gospodarskega prava in bančnega strokovnjaka. To zveni na prvi pogled nenavadno, ampak verjamem, da je sodišče opravilo svoje delo.

Tu ne gre za vprašanje finančne pismenosti, ampak prava. Ko govorimo o finančni pismenosti, pa se ustvarja vtis, da je nekaj narobe z varčevanjem v bankah in da skušate ljudi nekako zvabiti na kapitalske trge.
Nikakor ne želimo koga prisiliti v neko drugo obliko varčevanja. Želimo si samo, da bi ljudje sploh vedeli, katere oblike varčevanja so na voljo. Sredstva, naložena na bančnih vlogah, so namreč zelo slabo obrestovana ali pa sploh niso, kar pomeni, da se ta denar ne plemeniti, ampak samo leži nekje. Želimo si, da bi ljudje spoznali, da obstajajo tudi drugi produkti, kot sem jih prej omenila, torej da pridobijo znanje za ravnanje s svojim premoženjem in da lahko recimo z drugimi instrumenti zaslužijo več, seveda ob sprejemanju tveganj, ki jih prinaša vsak instrument.

Eden od poskusov, kako to storiti, je izdaja ljudskih obveznic. Ta teden ste sporočili, da boste izdali drugo. So bili v prvi izdaji lani kupci ljudske obveznice dejansko običajni ljudje ali je šlo po večini za že spretne, stalne igralce na kapitalskih trgih, ki so pač izkoristili dokaj ugodno možnost?
Ocenili smo, da je bil lanski projekt zelo uspešen, predvsem zato, ker je bilo na novo odprtih približno 5700 trgovalnih računov. Gre za ljudi, ki so se prvič srečali s kapitalskim trgom. Skupno je v tisti izdaji sodelovalo približno 10 tisoč ljudi in glede na to, da gre za državno obveznico, ki je nizko tvegan finančni instrument, verjamemo, da smo nagovorili manj poučene vlagatelje oziroma tiste, ki so pripravljeni sprejeti pičlo tveganje. Bolje poučeni vlagatelji imajo bolj razpršene naložbe, verjetno so tudi bolj tvegane, in pričakujejo višje donose, državne obveznice zanje niso najbolj zanimive.

Marsikdo tudi zdaj razmišlja, da bi kupil ljudsko obveznico, pa nima trgovalnega računa in se boji, da ga bo to stalo preveč. Bi bilo pri vpisu ljudske obveznice že zdaj drugače, če bi imeli t. i. individualne naložbene račune? Zakon o tem ste poslali v javno razpravo.
Če se vrnem na trgovalni račun: že ob prvi izdaji ljudskih obveznic so se ponudniki prilagodili in ponudili ugodne pakete, mislim, da so bile cene okrog 20 € stroškov na leto. Verjamemo, da se bo letos to ponovilo. Individualni naložbeni računi, za kar pripravljamo ustrezno zakonodajo, pa so namenjeni dolgoročnemu nalaganju finančnih sredstev na trge. Posebnost takega računa je, da je zato tako preprost za uporabo, ker bo davčna obveznost uveljavljena šele, ko bo posameznik želel izplačati neke donose s tega računa na svoj bančni račun. Do takrat pa bo lahko znotraj tega računa kupoval in prodajal, prejemal dividende in obresti brez administrativnih obremenitev.

Ali bodo imeli posebne ugodnosti na tem individualnem naložbenem računu tudi lastniki delnic Vzajemne? Kar nekaj jih je razmišljalo o tem, kaj storiti. Ali naj počakajo, da boste uvedli individualne naložbene račune in šele potem prevzamejo te delnice?
Ko je bil zakon v javni obravnavi, smo dobili tudi nekaj takšnih pobud. Kot sem že omenila, pa je to račun, ki je namenjen dolgoročnemu varčevanju oziroma nalaganju finančnih sredstev, tako da bo moral premisliti tudi vsak imetnik delnice Vzajemne. Če bo želel zgolj prodati delnico takoj, ko bo to mogoče, potem morda ni smiselno odpirati takega računa, v nasprotnem primeru pa vsekakor. Se pa pogovarjamo, da bodo lahko vlagatelji imeli na tem računu tudi vzajemne sklade, ki ne kotirajo na organiziranem trgu. Gre za vse pomembnejši segment našega kapitalskega trga, na primer lani smo v vzajemnih skladih imeli 6,3 milijarde evrov.

Načrtujete, da bi v prihodnje v osnovne in srednje šole uvedli obvezen pouk finančnega opismenjevanja. To bi bil obvezen predmet, predlagali ste 35 ur v šolskem letu, kar pomeni približno eno uro na teden. Kako daleč je ta načrt?
V tem trenutku oblikujemo svet, ki bo dal priporočila vsem ustreznim strokovnim organom, da bodo začeli pripravljati ta projekt. Zelo pomembno je namreč vzporedno ustrezno izobraževati učitelje, ki bodo te vsebine predajali učencem. V šolstvu je veliko debat, ali naj bo to ločen predmet ali naj se te vsebine vključijo v druge predmete, kjer je to pač primerno. Na šolskem ministrstvu so nas opozorili, da bi takšne vsebine lažje prenesli delno v – na primer – matematiko, in določen del vsebin v kateri drug predmet. Pomembno pa je, da učenec dobi oceno tudi s tega področja.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v podkastu Ob osmih.