Potem ko je FIS zaradi domnevne vpletenosti v goljufije s skakalnimi dresi suspendirala še tri norveške tekmovalce, so sprejeli tudi odločitev o nadzorovanju opreme do konca sezone – vsak tekmovalec bo na preostalih tekmah lahko uporabljal zgolj en tekmovalni dres, nadzorniki pa bodo po tekmi drese zasegli in jih shranili pod ključem. »Osebno se mi ne zdi, da bo imela ta sprememba kakršenkoli vpliv do konca sezone, je pa bil takšen ukrep nujen, da je "mir pri hiši" in da ima FIS vsaj nekaj nadzora nad dogajanjem s tekmovalno opremo,« je v oddaji Ob osmih povedal Robert Hrgota, ki se ne strinja z izjavami nekaterih nekdanjih norveških skakalcev, da so v preteklosti zavestno goljufale vse reprezentance.

Sam navaja zmagovalno sezono Petra Prevca 2015/16, v kateri je Prevc zmagal kar 15-krat in zbral rekordnih 2303 točke: »Vem, da je imel takrat vso opremo zelo po predpisih in očitno se da tudi "samo" s kakovostnim skakanjem zmagovati. Se je pa v zadnjih letih ustvarila precejšnja siva cona in mislim, da je največji problem, da v FIS niso nikoli dorekli, kje je zadnja meja, prek katere se ne sme; nekaj, kar je bilo še pred petimi leti prepovedano, je zdaj v tej sivi coni.«

Trend začel Simon Ammann, v zadnjih letih pa so stvari ušle izpod nadzora

Hrgota ima kot nekdanji skakalec odličen vpogled v to, kdaj in kako so reprezentance začele raziskovati načine, na katere jim lahko pri dolžini skokov pomaga skakalna oprema. »Na olimpijskih igrah v Vancouvru v Kanadi leta 2010 je Švicar Simon Ammann povzročil pravo revolucijo s svojim prilagojenim okovjem in takrat se je začelo bolj razmišljati v smeri, da je v opremi še precej rezerv. Pred tem je imela večina tekmovalcev podobno opremo in materiale, potem pa smo iz leta v leto ugotavljali, da lahko sami še malce dodelamo posamičen kos opreme; še posebej zlata generacija Avstrijcev je takrat zelo dobro vedela, kako in kaj lahko še spremenijo v skakalni opremi, v tem pogledu so bili takrat daleč pred vsemi.«

Z leti je tehnološki napredek še zmanjšal razlike v skakalni opremi, v FIS pa so bili prisiljeni vsakič znova postavljati nova pravila in pogoje. Zdaj smo prišli do točke, ko tudi sami ne morejo več slediti razvoju, po drugi strani pa imajo premalo ljudi med tekmovanjem na prizorišču, da bi lahko preverjali vse to, pojasnjuje Hrgota. »Velikost kombinezona je samo en del te zgodbe, tu so potem še kroji in dolžina posameznih delov kombinezona; Norvežani so z določenimi triki ustvarili tako imenovani deltoid, ki se je med nogami drugače razporedil in na ta način vplival na let. Veliko časa in testiranja se vlaga v to, da za vsakega tekmovalca posebej prikrojiš kombinezon do še dovoljene meje, hkrati pa iz kroja izvlečeš kar največ. Iz tekme v tekmo potem iščeš rezerve, te se lahko skrivajo tudi v uporabljenem materialu.«

Prihodnost smučarskih skokov pod vprašajem?

Aktualna afera s skakalnimi dresi je zatresla ves skakalni svet, ki je že sicer zgoščen na zgolj okoli 10 držav. Če pristojni v FIS ne bodo nedvoumno določili pravil o tekmovalni opremi in se bodo zaradi tega še naprej pojavljale razlike med tekmovalci, se utegne zanimanje za ta šport (tudi med pokrovitelji) še zmanjšati. »Na preizkušnji smo, vemo, da so zimski športi iz leta v leto bolj na tnalu in da je nabor drugih športov, ki pritegnejo medijsko pozornost, vse večji. Menim sicer, da smučarski skoki še vedno imajo tisto nekaj več, kar pritegne ljudi, ampak ta afera nikakor ne pomaga pri razvoju in širitvi smučarskih skokov. Država, kot je Norveška, vpliva na ves skakalni svet, in ničesar ne bomo pridobili s tem, da bomo zaradi nekaterih posameznikov kaznovali vso državo; treba bo umiriti strasti in zadevo speljati razumno, predvsem pa je ne pomesti pod preprogo,« je sklenil Robert Hrgota.

Več pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.