Tako želi Bruselj izboljšati konkurenčnost na trgu in kupcem omogočiti ugodnejše nakupe. Evropski trgovci bankam za kartične transakcije na leto plačajo okoli 13 milijard evrov, od katerih gre približno 70 odstotkov za medbančne provizije.

Pri kartičnem plačilu mora namreč trgovec banki, prek katere je sprejel plačilo, plačati provizijo. Del te ta odvede banki, ki je kartico izdala. Za debetne kartice je trgovska provizija v povprečju od dva do tri odstotke, za kreditne pa od tri do pet odstotkov. Trgovci kartične provizije običajno vračunajo v ceno blaga, kar za kupca pomeni višjo ceno.

Medbančne provizije za čezmejne transakcije se gibljejo od nekaj desetink do dobrega odstotka, medtem ko so za domače transakcije zelo različne: na Danskem so za plačilne kartice na primer pri 0,1 odstotka, na Poljskem 1,6 odstotka, za kreditne kartice pa so v Franciji pri 0,5 odstotka, v Nemčiji pri 1,8 odstotka.

Medbančne provizije tako bankam in kartičnim hišam prinašajo milijardne dobičke, pri čemer ne odražajo njihovih dejanskih stroškov. Sedanji sistem po mnenju kritikov omejuje konkurenco in novim igralcem, ki bi ponudili ugodnejše storitve, onemogoča vstop na trg.

V 22-mesečnem prehodnem obdobju bodo, če bo predlog tudi uveljavljen, omejitve veljale za čezmejne transakcije, pozneje pa tudi za domače.

Sprva na mizi popolna odprava medbančnih provizij
Sprva je sicer komisija razmišljala o popolni odpravi medbančne provizije pri plačevanju z debetnimi karticami, a je to opustila. Prav tako so si nekateri zaman prizadevali, da omejitve ne bi veljale le za običajne kupce, temveč tudi za poslovne kartice.

Za dokončno uveljavitev predloga je potreben še kompromis s 27 članicami Unije, pogajanja s Svetom EU-ja pa naj bi se začela poleti. O predlogu bodo evropski poslanci dokončno odločali po majskih evropskih volitvah.