Navedb, da naj ena izmed slovenskih bank testa ne bi opravila, ni želel podrobno komentirati, dejal pa je, da so tudi za ta primer pripravljeni ustrezni ukrepi.
Na konkretno vprašanje, ali je res, da ena izmed slovenskih bank testa ne bo prestala, je odgovoril: "Tudi če bo, imamo pripravljene ukrepe, tako da je signal trgom povsem jasen - da država stoji za bankami, ki delujejo na njenem območju, še zlasti tam, kjer je lastnica."

Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo v petek v povezavi z največjima slovenskima bankama, ki sta vključeni v teste, NLB-jem in NKBM-om, je minister odgovoril, da težko reče, kaj lahko pričakujemo, ker je to tajno in še ni objavljeno.
Kje bo Križanič vzel?
Po objavi izidov se bo Slovenija odzvala s predpisanim pismom in obljubila, če bo potrebno, ustrezne ukrepe za zagotovitev stabilnosti bančnega sistema, je dejal. Po njegovih besedah se zdaj preučuje tudi možnost večje dokapitalizacije ene izmed večjih bank.
Želijo si dokapitalizacije iz zasebnih sredstev, po sprejemljivi ceni za preostale lastnike, da se ne izgublja lastniškega deleža na neracionalen način, pravi Križanič. "Pričakujemo, da bi lahko bil interes za tako dokapitalizacijo, tudi če presega zahteve regulatorja," je dejal.

O vlogi belgijske bančne skupine KBC pri novi kapitalizaciji NLB-ja pa je minister dejal le, da bodo v KBC-ju "gotovo ščitili svoje interese, saj so partner v tej banki". Ob tem je opozoril, da je tudi sam KBC pod državno pomočjo, zato imajo pri tem določene omejitve.

Bruselj nezadovoljen s slovenskim tempom varčevanja
Evropska komisija je namreč ocenila, da Slovenija ne izvaja dovolj velikega napora pri zniževanju javnofinančnega primanjkljaja, saj je načrtovani primanjkljaj prevelik glede na zastavljen cilj. Sodeč po tem cilju, bi se moral primanjkljaj znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2013, je danes v Bruslju povedal Križanič.
Minister Križanič je pojasnil, da so komisijo v odzivu na omenjeno opozorilo seznanili s tem, da pripravljajo varčevalen rebalans, ki bo prišel v vladno in jeseni v parlamentarno proceduro in so obenem zamrznili prevzemanje novih obveznosti od 9. junija naprej.
To po ministrovih besedah pomeni, da so premaknili nekatere naložbe in začetek nekaterih projektov na poznejše leto, da bi dosegli načrtovano 0,7-odstotno znižanje primanjkljaja od vrhunca v letu 2009, ko je dosegel šest odstotkov, do ravni pod tremi odstotki v letu 2013. Ob tem je opozoril, da bomo ta cilj "verjetno" dosegli. Komisija sicer ocenjuje, da bo Slovenija leto sklenila s primanjkljajem v višini 5,8 odstotka BDP-ja.