Vegradovi delavci zaradi neizplačil napovedujejo, da bodo od ponedeljka stavkali. Sindikalist Slavko Čater krivdo pripisuje NLB-ju, saj je prepričan, da si je banka vzela pravico, da zadržuje denar delavcev. Čater še opozarja, da bodo "delavci Vegrada prišli, če bo treba s krampi in lopatami, po svoj denar". Iz NLB-ja so znova sporočili, da trditev, da so zadrževali denar, ne drži.

"To je denar, ki je prišel na račun Vegrada z naslova opravljenega dela. Mi ne zahtevamo kredita, " je bil oster Srečko Čater. Če plače bodo, bodo stavkovne aktivnosti preklicali (stavkovne straže so sicer že dogovorjene), sicer pa se bo v ponedeljek začela splošna stavka Vegradovih delavcev. Odločitev izvršnega odbora sidikata v Vegradu je bila enotna - stavkali bodo do izpolnitve stavkovnih zahtev, in to tako v krovni družbi kot v vseh hčerinskih podjetjih Vegrada.

Kaj je prišlo na račune ob 17. uri? Nič?
Nekoliko bolj optimističen je predsednik sindikata v Vegradu Samo Mastnak, ki je dejal, da bo treba počakati do 17. ure, ko se zaključi plačilni promet v bankah, in šele takrat bo znano, kaj je s plačami. Direktor Vegrada Boris Medved je za izjave nedosegljiv. Upraviteljica prisilne poravnave v Vegradu Alenka Gril je dejala, da je na sodišče vložila mnenje k zaprosilu vodstva Vegrada za ureditev plačil v breme Vegradovega računa.

Denar zagotovo na račun Vegrada Montala. Kdaj na račune delavcev?
Da se stvari le premikajo, se je pokazalo popoldne. Okrožno sodišče v Celju je na straneh Ajpesa objavilo sklep, s katerim NLB-ju nalaga, da z Vegradovega računa na račun sodišča prenes izplačilo predujema za stroške postopka prisilne poravnave v višini 30.295,88 evra in izvrši plačilo računa dobavitelju, družbi Vegrad Montal. Ali za delavce Montala to pomeni tudi izplačilo plač, ni znano.

Z razmerami se je seznanil tudi minister za delo Ivan Svetlik, ki je obiskal velenjsko občino. Dejal je, da bo ministrstvo preverilo, ali je zaradi zaščite interesov delavcev kakšna možnost, da bi šel Vegrad v stečaj.

V posebno težkem položaju so delavci, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji. Če dela ne bo, se bodo morali vrniti v matične države, je dejal minister in obljubil, da se bodo z ministrstvom za notranje zadeve pogovorili, da bi z njimi čim lepše ravnali. Delavci sicer lahko v Sloveniji ostanejo do poteka veljavnosti delovnega dovoljenja.

Velenjska občina že od avgusta pomaga svojim občanom, ki so zaposleni v Vegradu in tudi v Preventu. Za najnujnejše ukrepe je namenila 40.000 evrov. Pomoč bo po podatkih občine potrebovalo 600 delavcev. Že pred časom so omogočili tudi brezplačne obroke v mestni javni kuhinji, takšno možnost pa koristi več kot 180 Vegradovih delavcev.