"Tudi sam ne morem verjeti, kako je to mogoče," izjemen odziv na letošnjo licitacijo opiše Jože Mori z Zavoda za gozdove Slovenije. Za primerjavo: lani je bilo na stari lokaciji v industrijski coni v Slovenj Gradcu razstavljenih dobrih 3700 hlodov, letos na novi lokaciji pa kar 6190. "To je res ogromno." Tokrat je bila licitacija umeščena v vas Podgorje pri Slovenj Gradcu. Velika večina razstavljenega lesa je slovenskega porekla, nekaj kosov so lastniki pripeljali tudi iz obmejnih delov Avstrije in Hrvaške. Po ocenah zavoda za gozdove je slovenjgraška licitacija postala ena največjih v Evropi.

29.000 evrov za hlod

Najvišja dosežena cena na letošnji licitaciji je bila 14.414 evrov na kubični meter lesa, ki jo je tudi tokrat dosegel gorski javor. Kar dva hloda gorskega javora sta bila tako prodana za več kot 29.000 evrov. "Zmagovalec v ceni je vsako leto javor rebraš, ptičji javor ali javor ikraš. Pri vseh gre za gorski javor, a imajo nekatera drevesa drugačne oblike grčic, bodisi v obliki ptičjih oči, ribjih iker ali reber. Gre za isto vrsto, razlika je le v strukturi lesa. Visoke ceno vsako leto dosega tudi oreh s korenino in sadno drevje, kot so jablane, hruške, češnje. Tu sta še macesen in hrast."

Letos so lastniki gozdov na licitacijo pripeljali največ, kar 2333 hlodov hrasta gradna, 1074 hlodov gorskega javora in 833 hlodov smreke. Če lastnik les prodaja na domu, ga običajno odkupi lesni trgovec in tako ne pride v stik s kupcem, ki bi lahko ponudil več za določen kos, pojasnjuje Mori.

Kupci lesa prihajajo z vseh koncev sveta, letos se je pojavilo tudi kar nekaj novih, opaža Mori. "V zadnjih letih je več kitajskih in italijanskih kupcev, drugače prihajajo iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, tudi iz Japonske. Približno polovica kupcev je slovenskih." Prednost licitacije je ravno v tem, da nanjo pridejo specializirani kupci iz furnirnic ali pa izdelovalci glasbil, ki dobro vedo, kaj iščejo. Kljub preobilju letošnje licitacije je namreč tako kakovostnega lesa, kot ga najdemo tu, izredno malo, poudari Mori. Les na licitaciji tako predstavlja le dobro tisočinko celotnega letnega poseka v Sloveniji. "Ne samo, da govorimo le o določenih drevesnih vrstah, tudi znotraj te drevesne vrste mora imeti les posebne lastnosti, da ustreza zahtevam za določene izdelke."

Od licitacije h goslarju

Zelo jasne zahteve glede lastnosti lesa ima goslar Blaž Demšar, ki se vsakih nekaj let udeleži licitacije najvrednejšega lesa v Sloveniji. V svoji delavnici v starem delu Ljubljane izdeluje vse vrste godal in natančno ve, kakšen les potrebuje za svoje inštrumente. Na leseno udrto podlago, ki služi za stabilizacijo zadaj izbočenega glasbila, položi na pol izdelano violino. Zadnji del, obod in polžek oziroma glava inštrumenta so izdelani iz gorskega javorja – obvezno rebraša – da se v njegova rebra lepo ujame svetloba. Sprednji del violine je iz smreke. A ne kakršne koli smreke, temveč resonančne smreke.

"Pred leti smo na licitaciji kupili smreko. Potrebovali smo veliko dimenzijo za izdelavo kontrabasa. Pred približno petimi leti pa smo kupili en javorev hlod premera 47 centimetrov in dolžine 4,2 metra." Iz slabih dveh kubičnih metrov velikega javorovega hloda je dobil dovolj materiala za izdelavo 150 violin. "Ker je bil premer hloda precej majhen, je možgoče les porabiti le za violine. Za čelo bi moral imeti hlod premera vsaj 65 centimetrov." Cena hloda je bila kar ugodna, takrat so zanj odšteli okoli 500 evrov, se spominja Demšar. "Enkrat pa smo za javorov hlod, ki bi ga potrebovali za izdelavo kontrabasa, na licitaciji ponudili okoli 4000 evrov, a je nekdo dal višjo ponudbo in nismo bili uspešni."

Ali goslar sliši, kako je rasla smreka?

"Nikoli ne grem v gozd, da bi s sekiro trkal po deblih in poslušal, kot si nekateri predstavljajo. To so pravljice za otroke. Dokler hlod ne pade, ne vemo, ali so v njem mravlje, razpoka od strele. Hlod moram videti s čela," pove Demšar. Ko pa je na licitaciji, točno ve, na kaj mora biti pozoren.

"Če je javor, mora biti obvezno rebraš. Zato ker je lep. Lahko bi uporabili tudi navaden gorski javor, a lepše je, če ima rebra," pojasni in pokaže hrbtni del violine, na kateri se zasvetijo prečne črte, kot bi bila valovita. "Pri smreki pa mora biti rast čim gostejša in predvsem enakomerna. Potrebujemo torej 100 let enakomerne rasti, prirastek mora biti en milimeter na leto ali manj, " je natančen. Branike, črte, ki zamejijo letni prirastek lesa in jim laiki rečemo letnice, morajo biti torej enakomerno razporejene. "Če imate vmes eno široko, to za zvok konstrukcijsko ni dobro, inštrument ne zveni dobro." Na vprašanje, ali res sliši preširoko letnico v kosu lesa, Demšar odločno odvrne: "Seveda." Najboljše resonančne smreke pri nas menda rastejo na Pokljuki, Mežaklji in Jelovici.

Blaž Demšar ocenjuje, da je za kakovost inštrumenta v približno 30 odstotkih zaslužen les, drugo predstavljajo oblika, debelina in izbrani model. Na leto izdela približno deset glasbil. "150 ur zahteva violina, 180 viola in 450 čelo." Za kontrabas bi potreboval okoli 600 ur. "A od surovih desk do tega, da inštrument zapoje, so potrebi najmanj trije meseci. Lakira se npr. le enkrat na dan, potrebnih je okoli 15 nanosov, čaka se na sušenje lepila ..." opisuje svoje delo. Za zdaj ima lesa še dovolj, ko mu ga bo začelo zmanjkovati, se bo znova odpravil na ogled na licitacijo.

Analiza hitrosti preleta zvoka pri smrekovih hlodih

Na letošnji licitaciji so raziskovalci oddelka za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti izvajali posebne analize hitrosti preleta zvoka pri smrekovih hlodih. Kot je pojasnil eden izmed raziskovalcev Klemen Novak, so z raziskavo sicer šele na začetku, a bodo med drugim kakovost hlodovine primerjali tudi s ceno, ki jo posamezen sortiment na licitaciji doseže. Pri prvi analizi so z digitalnim fotoaparatom posneli prerez smrekovega hloda, nato pa so s posebnim programom na računalniku analizirali število letnic in izmerili njihove širine.

Tudi druga analiza pravzaprav preverja tisto, kar slišijo goslarji. "Pri analizi hitrosti preleta zvoka k čelu hloda približamo usmerjen kondenzatorski mikrofon, ki je prek kartice za zajem podatkov povezan z računalnikom in programsko opremo za zajem in obdelavo zvočnih signalov. S kladivom impulzno vzbudimo čelo hloda, zvočno valovanje oz. mehanska vibracija, ki pri tem nastane, pa potuje vzdolž hloda. Z eksperimentalno verigo zajamemo obliko, frekvenco in hitrosti nihanja zvočnega valovanja, s čimer ocenimo strukturne in mehanske lastnosti lesa," opisuje Novak. Raziskave bodo torej potrdile ali ovrgle povezavo med dejansko kakovostjo hlodovine in ceno, "kjer predvidevamo, da kakovostnejša hlodovina dosega višje cene," doda Novak.

Na zavodu za gozdove ob letošnji licitaciji še opozarjajo, da je kljub prodaji vrednejših kosov lesa treba z gozdom ravnati trajnostno in paziti na zmerno rabo naravnih virov. Čeprav zbiranje lesa na lokaciji licitacije poteka od novega leta do začetka februarja, gozdarji lastnikom gozdov pri izbiri dreves svetujejo vse leto. "Brez zavzetega dela lastnikov gozdov in strokovnega dela gozdarjev tako vreden les v gozdu ne bi zrasel oz. bi ga zraslo veliko manj. Zato apeliramo na lastnike gozdov, naj s svojim gozdom gospodarijo skrbno ‒ redno izvajanje nege gozda in drugih z načrti predpisanih del v gozdu ustvarja pogoje za rast dreves visoke kakovosti tudi v prihodnje," še dodajajo.