Preizkusni kamen sklepa bodo volitve v NLB-ju, kjer minister upa, da ima država s povezanimi družbami večino. Foto: MMC RTV SLO
Preizkusni kamen sklepa bodo volitve v NLB-ju, kjer minister upa, da ima država s povezanimi družbami večino. Foto: MMC RTV SLO
Iz Holdinga slovenskih elektrarn (ki je v 100-odstotni državni lasti) so za MMC sporočili, da če bi morali za okoli 40 odstotkov znižati tudi plače vsem, ki imajo individualne pogodbe, bi tisti, ki imajo najvišje plače po kolektivni pogodbi, presegli nekatere, ki imajo najnižje plače po individualnih pogodbah.
Zakaj priporočila in ne zakon?

Na četrtkovi seji je vlada sprejela sklep, s katerim nadzornikom v družbah v državni lasti in javnih zavodih priporoča, naj sejnine znižajo za polovico in naj se v času trajanja sklepa do konca 2010 odpovedo nagradam. Priporočila veljajo tudi za družbe, kjer je država s povezanimi družbami večinski lastnik, tam, kjer nima večinskega deleža (npr. v Petrolu), pa upa, da jim bo k temu uspelo prepričati druge člane uprave. Preizkusni kamen sklepa bodo volitve v NLB-ju, kjer minister upa, da ima država s povezanimi družbami večino.

Katera so podjetja v državni lasti, si
lahko pogledate tukaj

A kako doseči, da bodo nadzorniki priporočilo tudi upoštevali? "Upam, da imam opravka z racionalnimi ljudmi," je na začetku dejal Lahovnik, ki računa tudi na pritisk javnosti oziroma medijev. Če pa to ne bo dovolj, so na voljo tudi drugi ukrepi.

Vsak nadzornik, ki ga imenuje država, bo namreč moral poročati resornemu ministru, kakšne odločitve je sprejel oziroma zakaj nekaterih ni. Če bo minister videl, da ni deloval v smeri priporočila, jih bo lahko odstavil, na koncu pa bo tudi sam odgovarjal za to.

S KAS-om bodo pripravili tipske pogodbe
S pomočjo KAS-a pa bodo za prihodnje nadzornike pripravili tipsko pogodbo, s katero naj ne bi bilo več mogoče, da bi nastajale take anomalije kot v preteklosti. Lahovnik je med drugim omenil tudi primere, ko so bili predsedniki uprav nadzorniki pri hčerinski družbi zunaj slovenskega ozemlja, in tudi to, da so se člani uprav in nadzornih svetov med seboj dogovarjali. "Anomalije, ki jih imamo pri nas, niso posledica svobodnega trga, temveč tega, da so bili nadzorniki neodgovorni," je še dodal minister.

V priloženem videoposnetku iz tiskovne konference si oglejte, zakaj so sprejeli sklep o priporočilu in ne zakona.

Plače omejene na največ petkratnik povprečne resorne plače
Najvišja mogoča osnovna bruto plača poslovodstva v velikih gospodarskih družbah naj bi se tako gibala med 7.000 evrov za usnjarsko industrijo, 11.700 evrov v zavarovalništvu do največ 12.500 evrov pri telekomunikacijah. Najvišja osnovna bruto plača poslovodstva v energetiki pa naj bi dosegala vrednosti med 5.200 evrov za srednje družbe do največ 7.800 evrov za velike družbe.

Nagrada za uspešnost poslovanja pa v nobenem primeru ne bi smela preseči dveh osnovnih bruto plač letno, vezana pa bi bila na pozitivno poslovanje in preseganje zastavljenih poslovnih ciljev, so še sporočili z ministrstva za gospodarstvo.

Tudi Kad je objavil predlog
Kodeksa korporativnega upravljanja

Blaž Kosovel
blaz.kosovel@rtvslo.si

Iz Holdinga slovenskih elektrarn (ki je v 100-odstotni državni lasti) so za MMC sporočili, da če bi morali za okoli 40 odstotkov znižati tudi plače vsem, ki imajo individualne pogodbe, bi tisti, ki imajo najvišje plače po kolektivni pogodbi, presegli nekatere, ki imajo najnižje plače po individualnih pogodbah.
Zakaj priporočila in ne zakon?