Dušan Mramor, nekdanji finančni minister in dekan ekonomske fakultete v Ljubljani, je kot gost v oddaji Odmevi odgovarjal na vprašanja o stanju evrskega območja, posledicah grške krize, o razmerah na Irskem in posledicah, ki jih lahko ima za Slovenijo.

Ali nam lahko razložite to situacijo? Irska ima trdno gospodarstvo, njen bruto proizvod je tretji najvišji v Uniji, njene banke pa potrebujejo 80 milijard pomoči.
To je pač odraz te krize, ki je bila najprej finančna. Te banke so bile s svojimi naložbami tudi v teh finančnih inštrumentih, ki so se pokazali, da so brez vrednosti. Posledica je bila potem še gospodarska kriza, ki je udarila tudi po portfeljih irskih bank, tako da se krediti niso odplačevali. Na drugi strani so banke relativno visoko zadolžene v tujini, in ker se je finančni trg oziroma trg kreditov zaprl oziroma precej zmanjšal in postal precej previden, so se banke znašle v težavah.

Je morda mogoča kakšna primerjava med Irsko in Grčijo, njenimi težavami in tistimi, ki jih poznamo iz Grčije?
Te težave niso povsem enake narave. Grške težave so v dolgoletnih velikih primanjkljajih proračuna, večjih, kot je bilo prikazovano. Spomnim se, še ko sem bil minister in ko smo začeli kot opazovalci prihajati na sestanke Ecofina, kako smo ugotavljali - kako je Eurostat ugotavljal, da so dejanski proračunski primanjkljaji bistveno višji, kot je prikazovala Grčija.

Zgodba se ponavlja. A to veste?
Zgodba ne samo, da se ponavlja, ampak imam občutek, da je ves čas enaka. In seveda na koncu, ko se pokaže, da je ta skupni dolg, tako javni dolg kot tudi proti tujini, izjemno velik državni dolg doma in seveda tudi zadolženost v tujini, da je v bistvu zadolženost sama tisti glavni problem, ki se je zdaj, ko ni mogoče več tako dobro poceni in s tako dostopnim preprostim dostopom do finančnega trga tak dolg tudi financirati, pokazali vsi problemi. Pri irski pa so bili problemi te narave, ki sem jih opisal prej.

Ali bi pri reševanju irskih bank participirala tudi Slovenija, če bi do te zahteve prišlo oziroma ali se sredstva tako za Grčijo kot Irsko jemljejo iz istega žaklja oziroma ali je mehanizem za reševanje drugačen?
No, vaše vprašanje gre v smislu idej Irske, da Irska ne bi dobila pomoči na državni ravni, temveč da bi pomoč dobile neposredno banke. To seveda v tem mehanizmu, ki je zdaj vzpostavljen, za zdaj ni mogoče. Seveda lahko dobi to pomoč samo Irska kot država, se pravi irska vlada. Se pravi samo skozi irsko vlado lahko dobijo pomoč tudi banke, s tem da prevzema Irska celo tveganje. Ja, seveda Slovenija je vstopila v ta mehanizem, in tako kot moramo zdaj, ker smo del tega, pomagati Grčiji, bi morali pomagati tud Irski.

In tudi Portugalski?
Seveda, vsem državam, ki so v evrskem območju.

Lahko poveste še za bistvene težave Portugalske, glede na to, da je finančni minister tudi dejal, da bodo prisiljeni zaprositi za pomoč?
Bistvene težave, kolikor jaz poznam Portugalsko, segajo tudi daleč nazaj. Portugalska je bila bolj razvita od Slovenije, imela je višji delež bruto domačega proizvoda na prebivalca, preden se je Slovenija priključila Evropski uniji. Vendar je potem naredila nekaj resnih strukturnih napak, in videli smo, da v bistvu njeno gospodarstvo ni nikoli, po tistih strukturnih napakah tam v začetku leta 2001, 2002, nikoli uspelo vseh teh problemov rešiti in so imeli relativno nizko gospodarsko rast in ves čas velike težave z porabo; tudi javno porabo. Tako da ima Portugalska resne strukturne težave in zaradi tega seveda te težave zdaj niso presenečenje.

Gospod Mramor, danes se je v slovenski politiki lomilo zaradi 32 milijonov med DeSUS-om in preostalim vladnim trojčkom. Že takrat, ko smo dajali pomoč Grčiji, je bilo slišati, da imajo Grki višji standard, višje pokojnine in boljše plače. Kar zadeva Irsko, prav tako ugotavljamo, da je kondicija njenega gospodarstva in njen bruto proizvod tretji najvišji v Uniji, in spet bodo slovenski davkoplačevalci posredno pomagali. Kako pravzaprav to vpliva na trdnost Unije, na prepričanje njenega prebivalstva na koristnost takih ukrepov, ko pravzaprav šibkejši pomagajo močnejšim.
No tukaj je treba biti korekten pri primerjavah. Najprej, če ta pomoč uspe, in to je namen, da seveda uspe in ohrani evrsko območje nedotaknjeno, potem pomeni samo, da ne bo Grčija najemala posojil neposredno, zato da pač lahko refinancira posojila, ki jih ima, temveč jih bo najemala praktično Slovenija, ki ima boljšo boniteto za Grčijo, in če bo Grčija izpeljala iz te krize uspešno, potem bo seveda Grčija Sloveniji vrnila kredite in Slovenija nazaj...

Če pa ne ...
Če ne, se bo pa to zgodilo, kar vi pravite.

Bo bremenilo to Slovenijo.
Bo bremenilo Slovenijo. Vendar če ne bi uspelo, seveda lahko to prizadene resno tudi Slovenijo, ker to pomeni, da je celo evrsko območje resno prizadeto, kar pomeni vrsto pretresov na svetovnih trgih. Vprašanje, kaj bo sploh s stabilnostjo evrskega območja, od katerega smo mi, ki smo izjemno izvozno, se pravi mednarodno trgovinsko usmerjeni, tudi zelo odvisni. Tako da neposredna primerjava tega, kar damo za pokojnine, in te reševalne akcije v bistvu za Grčijo, ki se je sprožila z glavnim namenom, da uspe, mislim, da ni čisto na mestu. Seveda to drži, kar ste povedali, a samo če to ne uspe. Je pa nekaj drugega, če smem dodati, kar bi bilo v tem primeru seveda potrebno narediti, in tukaj sta Evropska unija in evrsko območje šibka. To je koordinacija fiskalnih politik. Ni mogoče imeti skupnega denarnega območja in na tem območju imeti tako ohlapen nadzor nad tem, kakšni so primanjkljaji posameznih državnih proračunov držav, ki so v evrskem območju, kot jih imamo zdaj. To je povzročilo te težave, ki so. Nikoli ne bi smeli priti do situacije, da je neka država zadolžena krepko preko sto odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je primer nekaj držav, kot so Grčija, Italija in podobno, če imamo maastrichtski dogovor, da je ta meja 60 odstotkov. Seveda bi se morali, če gre to preko 60 odstotkov, sprožiti vsi mehanizmi, da se spravijo primanjkljaji na nič oziroma da imajo države presežke in da zmanjšujejo svojo zadolženost. Ti mehanizmi niso delovali, na to sem tudi že jaz opozarjal, ko sem bil še minister, vendar je stvar verjetno takšna, da je tak dogovor mogoč samo, kadar res pride do krize.

Kako daleč je Slovenija glede na ekonomsko stabilnost od teh kriznih držav? Že ko se je zgodila Grčija, so se pojavila vprašanja, v kakšni kondiciji je Slovenija. Če bi prerezali razmere danes, kje smo?

Ja, za zdaj imamo še enako boniteto, se pravi kreditno sposobnost, kot smo jo imeli na začetku krize. To je za zdaj še dobro. Poleg tega je zadolženost Slovenije bistveno nižja, kot je zadolženost ne samo povprečja, ampak kar večine držav Evropske unije. Je pa res, seveda da glede na gospodarsko moč, ki jo ima Slovenija, njeno odvisnost od izvoza, se ta zadolženost zelo hitro povečuje in lahko postaja problematična. Za zdaj smo še daleč od problema, ampak hitrost povečevanja zadolževanja je pa lahko zelo problematična.