2. sv
Kot je znano, so na ministrstvu za finance decembra napovedovali, da bo vlada trošarine dvigovala tako, da se pogonska goriva ne bodo dražila, če bi se cena goriv pričela hitro zviševati, pa naj bi se trošarine lahko celo znižale. A zgodilo se je nasprotno.
Vlado pooblašča Zakon o trošarinah
Na ministrstvu za finance so zapisali, da dvig cen trošarin opredeljuje Zakon o trošarinah, ki vladi daje pooblastila za zmanjševanje ali povečevanje trošarin, in to v skladu s slovensko ekonomsko politiko. Vlada lahko tako zniža ali poviša trošarino za največ petdeset odstotkov. Sicer pa se energente plačuje v absolutnem znesku, ki je določen za posamezno vrsto izdelka. Trošarinska obveznost nastane v trenutku proizvodnje, vnosa ali uvoza, obveznost za obračun pa nastane s sprostitvijo v porabo.
Višje trošarine bodo proračun okrepile za slabih 80 milijonov evrov letno, oziroma za 6,6 milijonov evrov mesečno. Po izračunih statističnega urada pa utegnejo višje trošarine zvišati januarsko inflacijo za 0,17 odstotne točke, navaja uredba o spremembah trošarin.
Kovač: Ukrep je upravičen
Kot je za MMC dejal ekonomist Bogomir Kovač, je tovrsten ukrep upravičen, saj gre pri tem za stabilen, obvladljiv in pomemben vir za polnjenje proračuna (kot je znano, naj bi se zaradi višjih trošarin v proračun na letni ravni steklo dodatnih 80 milijonov evrov). Inflacijska pričakovanja so pri nas trenutno nizka oziroma imamo opravka z deflacijo, zato zadrževanje cen na inflacijsko tendenco ne bi imelo nobenega vpliva, je povedal.
Vsak ukrep ima seveda pozitivne in negativne strani. Zdi se, da vlada zdaj nekako popravlja napako, ko je cene znižala preveč, še meni ekonomist.
Da gre za smiseln ukrep, meni tudi Dušan Mramor, ki pa dodaja, da bi bilo trošarine pametno dvigniti že prej, namreč ob prvih padcih cen naftnih derivatov. Nihanja maloprodajnih cen naftnih derivatov bi bila po njegovih besedah tako precej manjša.
Vizjak: Povprečen voznik ob 200 evrov
Na zvišanje trošarin se je odzval tudi nekdanji minister za gospodarstvo in sedanji poslanec SDS-ja Andrej Vizjak. Kot meni, gre pri tem za dodatno obremenjevanje tako prebivalstva kot gospodarstva. V primerjavi s sosednjimi državami članicami EU-ja je po njegovih besedah ob padanju cen nafte na mednarodnih trgih le Slovenija prelomila trend padanja cen neosvinčenega goriva. Cena 95-oktanskega bencina naj bi tako celo presegla tiste v Avstriji in na Madžarskem.
Povprečnemu slovenskemu vozniku, ki na leto prevozi okoli 25.000 kilometrov in porabi približno 2.000 litrov bencina, naj bi višje trošarine vzele dodatnih 200 evrov letno.
Kot je še dodal, bi bilo zvišane trošarin smiselno, če bi imeli obenem močan sveženj ukrepov, ki bi razbremenil ljudi in gospodarstvo ter terjal več javnih prihodkov, a tega ni.
Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje