Njuna predstavitev je bila uvod v dobra dva meseca trajajoč postopek potrjevanja proračunov. A na koncu bo proračun morda drugačen od predloga, in sicer zaradi odprtih vprašanj - tako glede plač javnih uslužbencev kot tudi povprečnin občinam.

Sprostili se bodo nekateri varčevalni ukrepi
Kot je poudaril premier Cerar, vlada s predlogom proračuna za prihodnji dve leti sledi cilju nadaljnjega spodbujanja gospodarske rasti. Napovedal je, da se bodo v naslednjih dveh letih izredno uskladile pokojnine, sprostili se bodo nekateri varčevalni ukrepi, večina ministrstev pa si lahko obeta več sredstev kot letos. Največ denarja bo tako pridobilo ministrstvo za delo, kar 70 milijonov več kot letos, za 40 milijonov se bodo sredstva povečala notranjemu ministrstvu, za pet pa obrambnemu. Predvidena so tudi sredstva za dokončanje ljubljanske urgence, več denarja bo na voljo tudi za ureditev državnih cest in zaprtih mostov, vlada pa bo še naprej vlagala v spodbujanje zaposlovanja mladih, starejših in dolgotrajno brezposelnih, je dodal premier.

Vendar pa se sredstva ne bodo povečala vsem ministrstvom, ob 275 milijonov evrov bo ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za okolje in prostor bo dobilo 246 milijonov evrov manj kot letos, gospodarsko ministrstvo pa 60 milijonov manj.

Cerar je ob tem spomnil, da se z letom 2016 začenja črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive ter med prednostnimi področji vlaganj v naslednjih dveh letih naglasil politiko podjetništva in konkurenčnosti, znanosti in informacijske družbe ter trga dela in izobraževanja.

Več svobode pri načrtovanju izdatkov
Ob predstavitvi predloga proračuna za leti 2016 in 2017 je premier spomnil, da na makroekonomskem področju opažajo pozitivne dejavnike - stopnja brezposelnosti se zmanjšuje, tveganje revščine se je stabiliziralo, zvišuje pa se gospodarska rast.

Ravno gospodarska rast in posledično višji davčni prihodki dajejo vladi več svobode pri načrtovanju izdatkov, je poudaril, a hkrati opozoril, da ne smemo pozabiti na cilj izravnanega strukturnega salda v srednjeročnem obdobju.

Vlada si želi znižati proračunski primanjkljaj močno pod tri odstotke BDP-ja, je dodal Cerar. Glavna cilja pa tudi v prihodnje ostajata spodbujanje gospodarske rasti in zasledovanje javnofinančne konsolidacije.

Leta 2016 primanjkljaj nižji od dveh odstotkov BDP-ja?
Finančni minister Mramor je dodal, da je Slovenija na dobri poti gospodarskega okrevanja, vendar pa denarja, da bi sprostili vse varčevalne ukrepe, ni dovolj.

Pritrdil je Cerarjevim besedam, da bo Slovenija že letos znižala primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja. V letu 2016 napoveduje še dodatno znižanje primanjkljaja, in sicer na 1,98 odstotka BDP-ja. Ob tem je poudaril, da je znižanje primanjkljaja postopno, saj s hitenjem nočejo negativno vplivati na okrevanje gospodarstva.

"Sledili smo načelu nadaljnjega zniževanja primanjkljaja, zato smo postavili ozke prioritete," je povedal. Med prednostnimi področji so varnost ljudi in premoženja, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje.

Dodeljenih pravic ni mogoče vrniti na predkrizno raven
Kljub gospodarski rasti je Mramor poudaril, "da dodeljenih pravic ni mogoče vrniti na predkrizno raven, saj je razpoložljivih sredstev bistveno manj".

Vlada je že predlagala nekatere ukrepe za povečanje proračunskih prihodkov, kot so denimo davčne blagajne, nekaj predlogov pa bodo poslanci še prejeli do konca tega leta, je napovedal Mramor. "Nadaljevali bomo tudi projekt prestrukturiranja bremen javnih dajatev s ciljem znižanja obremenitve dela," je dodal.

Končni osnutek obeh proračunov naj bi DZ sprejel sredi novembra.

Mahnič bo vodil odbor za obrambo
Na koncu izredne seje so poslanci za predsednika odbora DZ-ja za obrambo imenovali poslanca SDS-a Žana Mahniča. Po razpadu poslanske skupine ZaAB pred nekaj tedni so se namreč pojavile spremembe tudi v parlamentarnih delovnih telesih.