Poročali smo, da si vodilni v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) še naprej izplačujejo previsoke plače, in to kljub sklepu vlade o omejitvi plač - najvišje izplačilo fizični osebi je znašalo kar 71.000 evrov.

Cerar je v soboto na srečanju s slovenskimi novinarji v New Yorku, kjer se udeležuje razvojnega vrha in splošne razprave svetovnih voditeljev ob 70. obletnici ZN-ja, dejal, da je vlada že sprejela ukrepe za zmanjšanje dohodkov izvršnim in neizvršnim direktorjem, pa tudi tistim, ki so strokovno sodelovali: "To neracionalno trošenje smo že omejili. Zadeve so se začele spreminjati," je zatrdil premier in omenil sprejemanje zakona, ki bo nekoliko spremenil samo vlogo slabe banke.

Slaba banka naj namreč ne bo namenjena le prodaji naložb države, ampak tudi prestrukturiranju teh naložb, da bo lahko pomagala podjetju, ki ga ima v lasti, s strokovnimi in drugimi dejavnostmi za razvoj.

"Vlada je tu aktivna in drugo leto prihaja čas, ko se bo iztekel mandat preostalim izvršnim direktorjem in bo po tej naravni poti kmalu prišlo do razpisa in zamenjave in ponovne izbire," je dejal Cerar in zagotovil, da bo vlada izvršne direktorje pozorno izbirala, ker želi zagotoviti, da bo delovanje slabe banke čim boljše in čim koristnejše za Slovenijo.

Revizorji niso povsem zadovoljni
Cerar je s tem komentiral nedavne ugotovitve Računskega sodišča iz porevizijskega poročila na podlagi revizije postopkov za vzpostavitev in delovanje DUTB-ja.

Revizorji so največ popravljalnih ukrepov vlade, ministrstva za finance in samega DUTB-ja označili za delno zadovoljive, v celoti nezadovoljni pa so bili s tem, da vlada v nasprotju z njihovimi zahtevami ni proučila odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri pripravi podlag za prenose terjatev na DUTB.

A tudi znotraj z oceno delno zadovoljivo označenih popravljalnih ukrepov se skrivajo deli, s katerimi so revizorji nezadovoljni. Nekateri mediji so tako ta konec tedna posebej izpostavili del o uskladitvi prejemkov vodilnih v DUTB-ju z letos sprejeto novo politiko prejemkov. Ta naj bi omejila visoka izplačila, ki so razburjala javnost.

Še vedno vrtoglava nakazila
Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da vlada ni v vseh pogledih sledila smernicam za plače vodilnih v državnih družbah, ni jasno opredelila kriterijev za dodatke zaradi kompleksnosti dela.

V primeru ukrepov samega DUTB-ja pa je ugotovila, da je ta sicer sklenila anekse k pogodbam, a le začasno oz. za določeno obdobje, ker se izvršni direktorji Torbjörn Mansson, Janez Škrubej in Aleš Koršič z DUTB-jem niso uspeli dogovoriti o izvajanju nove politike prejemkov v pogodbi o zaposlitvi.

Z aneksi DUTB-ja po navedbah revizorjev ni ukinila določb pogodb o zaposlitvi izvršnih direktorjev, ki se nanašajo na variabilni del prejemkov, kot to določa nova politika prejemkov. Ti so tako še vedno upravičeni do variabilnega dela plačila, za izplačilo katerega merila niso določena in ki naj bi ga nova plačna politika ukinila.

Računsko sodišče je še ugotovilo, da v aneksih k pogodbam o zaposlitvi glavnega izvršnega direktorja Manssona in Škrubeja ni posebnih določb glede 50-odstotnega dodatka k znesku fiksnega dela prejemka za Manssona in glede dodatka za obseg in kompleksnost nalog v znesku 2.000 evrov za oba izvršna direktorja, kot to določa politika prejemkov, temveč je za znesek teh dodatkov povečan znesek fiksnih prejemkov.

Zaradi nejasne opredelitve vsebine zneska v aneksu bi bilo tako po mnenju računskega sodišča mogoče razumeti, da izvršnima direktorjema pripada višji znesek, kot ga je določila vlada. So pa v časniku Dnevnik opozorili še na nekatera velika izplačila v zadnjih devetih mesecih. Z enim od teh naj bi fizični osebi v tujino nakazali 71.000 evrov.