Čeprav je bil sklenjen le en posel, v oči bode 9-odstotna podražitev Cometa na 3.400 SIT. Ponudbe je zmanjkalo, ni pa znano, kaj je v ozadju. Krepko so se podražile tudi delnice Aerodroma, ki so trgovanje končale pri dnevnem maksimumu 5.990 SIT. To je desetino nad torkovim enotnim tečajem.

Pri drugih delnicah je šlo zlagoma navzgor. Tečaj Intereurope (s skoraj 70 milijoni SIT je bila najprometnejša delnica) je višji za 0,42 odstotka (5.445 SIT), Krke za 0,09 (46.679 SIT), Petrola za 0,19 (46.190) in Luke Koper za 1,34 (5.500). Kdor je Lukine delnice kupil pred dvema mesecema, ima do sedaj že 20-odstotni donos. Pivovarna Laško je malce cenejša, odstotek in pol pa je izgubil tečaj Istrabenza (8.461 SIT). Očitno so bila pričakovanja, kaj bo prinesla torkova novinarska konferenca Istrabenza, preveč optimistična. Kolinska je dražja za pol odstotka (5.500 SIT), prav tako Gorenje (4.698 SIT), tečaj Mercatorja pa je višji za 0,22 odstotka (27.040 SIT).

Slovenski borzni indeks je pridobil 0,19 odstotka (3.514,41 točke), promet v borzni kotaciji pa je dosegel 911 milijonov SIT. Od tega skoraj polovica odpade na Republiške obveznice 21. in 53. izdaje.

Z delnicami Žita je Ljubljanska borza ustavila trgovanje. Nadzorni svet Žita je namreč razrešil upravo Žita in imenoval novo. Ljubljansko prehrambeno podjetje bodo odslej vodili predsednik uprave Božidar Linhart ter člana uprave Marko Rems in Sandi Svoljšak.

Promet na prostem trgu je znašal 336 milijonov SIT. Delničarje Heliosa bo razveselila vrednost zadnjega posla s temi delnicami: 117.500 SIT! To je 16 odstotkov več, kot je bila cena Heliosa na začetku letošnjega leta. (P)idovski trg je šel pogumneje navzgor kot trg podjetniških delnic, saj se je PIX zvišal za 0,76 odstotka (2.984,68 točke). Najprometnejša sta bila investicijski sklad NFD 1 (+ 0,93 odstotka) in id Kmečke družbe (+1,41). Dogajanje z Maksimo Holdingom se je umirilo (zadnji posel: 1.150 SIT), so se pa za 10 odstotkov, na 45 SIT, podražile delnice pida Maksima. Pid Infond je pridobil skoraj 3 odstotke.

Denar bo še dolgo poceni
V tujini so vlagatelji sklepe torkovega zasedanja ameriških zveznih rezerv interpretirali tako, da se vsaj do konca naslednjega leta ni bati višjih obresti, ki so pri enem odstotku najnižje v zadnjih 45 letih. Alan Greenspan in njegovi sodelavci so uporabili skoraj povsem isti besednjak kot po prejšnjem zasedanju, le da so bili nekoliko bolj pesimistični pri opisu trga dela (ZDA izgubljajo delovna mesta). Po marcu 2001 je 2,8 milijona Američanov ostalo brez službe. Skrbi tudi (pre)nizka inflacija, ki je bila avgusta, neupoštevajoč hrano in energente, na letni ravni le 1,3-odstotna, kar je najmanj v zadnjih 37 letih.

Delniški trg je veselo pozdravil novice iz Washingtona. Predvsem zaključek trgovanja je bil bleščeč. Dow Jones se je zvišal za 1,25 odstotka (9.567,34), Nasdaq pa za 2,25 odstotka (1.887,26). Zanimivo, da vse skupaj ni pomagalo dolarju. V primerjavi z evrom se je resda okrepil, a še vedno je zelo vroč japonski jen. V sredo opoldne so bila razmerja naslednja: 1,115 dolarja za evro, 116 jenov za dolar in skoraj 130 jenov za evro. Gospodarstvo v Deželi vzhajajočega sonca se pobira, borza pa je v sredo končala najvišje v zadnjih 15 mesecih. Nikkei je med trgovanjem že presegel 11.000 točk. Tudi sredino dopoldne v Evropi je bilo v znamenju novice, da bo ameriški denar še dolgo poceni, pri čemer pa so se delniški indeksi po dopoldanskem vrhu obrnili navzdol, vendar so ostali v pozitivnem območju. Najbolje so se odrezale delnice tehnoloških, zavarovalniških in bančnih podjetij.